Za začetek nekaj zgodovine. Če gledamo prve osebne računalnike z očmi zdajšnjega uporabnika, so bili, kar zadeva dodatne priključke, pravzaprav prav smešni. Poleg priključka za tipkovnico in (pozneje) miško so bila tu le še serijska (COM) in paralelna (LPT) vrata. In to je vse. Paralelna vrata so bila v večini primerov namenjena tiskalnikom, serijska pa v začetku miški, ko je ta dobila svoj poseben priključek PS/2, podobno kot tipkovnica, pa skenerjem, modemom in nekaterim namenskim aparaturam. Česa več tudi potrebovali nismo, saj tudi naprav, ki bi priključke potrebovale, ni bilo.

PATA/IDE

Priključek PATA (Parallel Advanced Technology Attachment) je nastal sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, verjetno pa ga bolje poznate pod kratico IDE (Integrated Device Electronics). Gre za vmesnik oziroma priključek, prek katerega smo v računalnik priključevali mehanske trde diske in optične enote. Nekaj časa je bilo videti, da bo vmesnik nadomestil SCSI, vendar ni bilo tako. IDE se je dobro držal okoli petnajst let, dokler ni na trg prišel standard SATA (Serial AdvancedTechnology Attachment) in se je tehnologija iz paralelne prevesila v serijsko. Zdaj imamo v računalnikih skoraj izključno naprave SATA in ne vidimo nobene potrebe, zakaj bi IDE oziroma PATA še vedno moral obremenjevati drobovje našega računalnika. IDE, čas je, da greš!

eSATA

Standard SATA je omogočil precej visoke hitrosti prenosa podatkov med napravami znotraj računalnika. Zato se je kar hitro pojavila ideja, da bi standard uporabili tudi za zunanje naprave, imenovane eSATA (external SATA). A se zadeva ni prijela. Notranji priključek SATA, enako kot vsi ostali, za svoje delo potrebuje podatkovni priključek in napajanje. Slednjega dobi neposredno iz napajalnika, a ne po kablu SATA, ampak posebej. Takšna filozofija pa za zunanje naprave ni najbolj priročna, saj potrebujemo dva kabla – podatkovnega in napajalnega oziroma kar zunanji napajalnik. To pa za recimo prenosne enote, kot so diski, nikakor ni primerno. Vsekakor pa zadeva pade v vodo zdaj, ko je na voljo USB 3.0, ki prek enega kabla nudi dovolj veliko hitrost prenosa podatkov in hkrati tudi napajanje. eSATA, tudi ti se lahko posloviš.

Kombinirana vrata eSATA/USB 2.0

Majhne različice računalnikov so, zato da bi se privarčeval prostor, vsebovale kombinirane priključke eSATA USB 2.0. Glede na to, da je eSATA odveč, pa tudi USB 2.0 se poslavlja, je tak kombinirani priključek popolnoma odveč. USB 3.0 in Thunderbolt sta hitrejša, imata pa tudi vse, kar nudita ta odvečneža. eSATA/USB 2.0, zbogom!

1/4

Moj mikro, September Oktober 2013 | Miha Gradišnik |