Načelo delovanja zaslona PHOLED je enako, le da uporablja blago topne fosforescenčne molekule, ki so energetsko učinkovitejše od fluorescenčnih snovi v »klasičnih« zaslonih OLED. Celo do štirikrat učinkovitejše, saj fluorescentne snovi v svetlobo spremenijo le četrtino energije, velika večina pa se spremeni v toploto. Teoretično in čez čas, ko bo tehnologija razvita, naj bi bil zaslon PHOLED sposoben v svetlobo spremeniti vso (100 %) energijo, ki jo odda elektron, ko zapolni vrzel. To ima več prednosti, ne zgolj daljši čas trajanja baterije. Zaslon PHOLED se greje manj, tako tudi manj prispeva k temperaturi naprave, vemo pa, da toplota največ prispeva k njenemu staranju. Rok uporabe zaslona in naprave je tako lahko daljši, a le na papirju.

Velika težava te tehnologije je namreč v življenjski dobi posameznih organskih diod v zaslonu. Rdeči in zeleni lahko delujeta nekajkrat dlje kot modra (več deset tisoč ur dlje). Sistem je močan kot najšibkejši člen, in v tem primeru je to spet modra dioda. Tudi prvo modro diodo LED iz polprevodnika so izdelali šele leta 1994, ko smo že dolgo imeli na voljo diode drugih barv. Jasno pa je, da zaslon, ko odpovedo modre organske diode, ni več uporaben. Kompromis je vedno mogoč, tudi v tem primeru v kombinaciji obeh vrst snovi. V enem zaslonu tako sobivajo zelene in rdeče energijsko učinkovitejše diode PHOLED in modre OLED z daljšim časom delovanja. Tak zaslon ne bo privarčeval toliko energije kot zaslon PHOLED, a še vedno več kot OLED. Tehnologija PHOLED ni primerna le za »majhne« zaslone mobilnih naprav, pač pa tudi za televizorje in zaradi majhne porabe tudi za svetilna telesa (LED-žarnice).

Razlog, da sploh pišemo o tej izpeljanki zaslonov OLED, so govorice, da naj bi tak zaslon imel Samsung Galaxy S4. A so se govorice izkazale za napačne. Kjer pa je dim, je tudi ogenj. Samsung je večkrat omenil zaslone PHOLED, znano pa je tudi, da sodeluje s podjetjem Universal Display, ki razvija tehnologijo in izdeluje fluorescentne snovi. Sočasno s predstavitvijo omenjenega telefona je želel pri ameriškem patentnem uradu zavarovati tehnologijo HyperBright. Urad ga je zavrnil, ker naj bi bilo ime preveč generično, češ, zakaj »hiper« svetel zaslon. Špekulira se, da naj bi Samsung že imel zaslone (imenovane green PHOLED), kjer ima vsaka pika dodatno zeleno podpiko, zaradi česar je zaslon svetlejši. Samsung ima znanje in tehnologijo izdelave OLED-zaslonov z gostoto pik, večjo od 400 pik na palec, zato se predvideva, da bo imel pač naslednji pomembnejši novi Samsungov telefon ali tablični računalnik zaslon PHOLED. Verjetno bo šlo za kombiniran zaslon s fosforescenčnimi snovmi za rdečo in zeleno barvo, modre diode pa bodo iz kakšne bolj obstojne snovi.

Moj mikro, maj – junij 2013 | Jan Kosmač |