Jernej Vidmar, avtor ideje, je v študentskih časih zametek orodja izdelal v okolju za 3D- grafično oblikovanje Maya. Zanj se je odločil, ker je bilo tisti čas najpreprostejše in najhitrejše. Ko pa je začel razmišljati o komercializaciji ideje, se je srečal z težavo. Če bo nadaljeval v istem okolju, bo to za potencialne uporabnike drago, saj bodo morali najprej kupiti omenjeni program, se naučiti dela z njim, kar zaradi kompleksnosti programa in njegovih zmogljivosti ni preprosto, nato pa kupiti še njegovo orodje. Na voljo je imel še dve poti. Oblikovati ekipo, ki bo razvila lastni grafični pogon ali pa najti cenejši in preprostejši program, nadomestilo za Mayo. Po razmisleku in tehtanju med možnostmi, se je skupaj s kolegi, ki sestavljajo njegovo razvojno ekipo, odločil za uporabo Googlovega programa za skiciranje SketchUP. To pa je bila hkrati tudi najboljša možna pot. Program je za uporabnike brezplačen, vsak si ga lahko namesti v svoj računalnik, odprt je za razvoj vtičnikov in hkrati izredno preprost za uporabo. Dela z njim se lahko nauči vsak sam, v nekaj urah.

Vidmar: »Ideja za novo metodo, ki bi omogočila lažje urbanistično oblikovanje, se je porodila med izdelavo naloge za predmet Projektiranje in kompozicija. S partnerko Rašo Böhm sva oblikovala urbanistično zasnovo Novega Bežigrada. Raša je predlagala, da zazidavo v območju oblikujeva po konceptu črk – tako so vse stavbe, gledane tlorisno, predstavljale velike črke latinske abecede. Ob tem sem prišel na idejo, da bi lahko tem stavbam, ki imajo sicer določen tloris, volumen dodala preko ključnih urbanističnih parametrov. Še isti dan sem v Mayi sprogramiral prototip in ugotovil, da je nova metoda zelo učinkovita in omogoča hitro oblikovanje zazidave ob hkratnem spremljanju izkazanih urbanističnih kazalcev. Ta prototip je pozneje služil za osnovo diplomske naloge pod mentorstvom prof. Janez Koželja, za katero sem prejel študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo.«

TEHNIKALIJE

Orodje, vtičnik Modelur, je izdelano v skriptnem jeziku Ruby, ki je vključen v vse različice SketchUpa od različice štiri naprej. Ruby je vmesnik za razvoj aplikacij (API), ki omogoča razvoj dodatkov za širjenje osnovnih zmogljivosti programa, te pa se, ko jih uporabnik naloži, prikažejo v meniju pod ključno besedo »Plugins«. Sam uporabniški vmesnik Modelurja temelji spletnih tehnologijah.

Trenutna različica je v tako imenovani predbeta fazi. Pri njenem razvoju sodelujejo vsi registrirani uporabniki, dobesedno z vsega sveta, tudi zato, ker je cilj narediti globalno orodje, ne pa zgolj orodje za slovenske uporabnike. To pa poleg prevoda v lokalne jezike zahteva tudi vključevanje lokalnih urbanističnih parametrov, saj ti niso enaki po vsem svetu. Zato je sodelovanje z trenutnimi uporabniki toliko pomembnejše. Orodje si lahko v svoj računalnik prenese vsak, potrebna je le predhodna registracija na spletni strani. Se pa orodje pri zagonu poveže z strežnikom v Sloveniji, delno zato, da se prenesejo morebitne posodobitve, je pa to tudi osnova za izvedbo poslovnega modela v prihodnosti (ko bo orodje na voljo v komercialni, plačljivi obliki).

Modelur je preveden v več jezikov, celo v kitajščino. Zanimivo je, kako je do tega prišlo. Uporabniki s Kitajske so ga našli, ga začeli uporabljati, in ker je odprt za nadgrajevanja, tudi prevedli v svoj jezik. Prevod je bil dosegljiv na nekem forumu in povsem po naključju ga je našla razvojna ekipa, se dogovorila s Kitajci in prevod vključila v kopijo, ki je dosegljiva na uradni spletni strani.

KAJ SPLOH JE MODELUR?

Modelur je v svetovnem merilu eden prvih računalniških programov za parametrično urbanistično oblikovanje. Njegova prednost pred običajnimi orodji je v tem, da uporabnik oblikuje zazidavo prek ključnih urbanističnih parametrov, kot so bruto etažna površina ali število nadstropij, in ne preko običajnih dimenzij, kot so dolžina ali višina stavb. Ponuja sproten izračun urbanističnih kazalcev in obenem opozarja, če zazidava ne ustreza zastavljenim pogojem, na primer, ko stavbe stojijo preblizu skupaj. Tako zagotavlja uporabniku hitrejše, odgovorno, hkrati pa tudi bolj sproščeno oblikovanje prostora. Namenjen je vsem, ki se ukvarjajo z razvojem in urejanjem mestnega prostora (urbanistom, arhitektom, mestnim oblastem, investitorjem).

HITRO IN PREPROSTO

Laično gledano bi lahko dejali, da je končni rezultat orodja prostorska predstavitev zgradb na zazidljivi površini. A ni čisto in samo tako. Zgradbe so predstavljene kot škatle, brez strukture površine in podrobnosti. Kar je razumljivo, saj ne gre za arhitekturno ali načrtovalno grafično rešitev, temveč izključno za rabo v urbanistične namene.

Drugače kot pri programih CAD, kjer so vhodni podatki dimenzija stavbe, so tu vhodni podatki urbanistični parametri. Narišemo ploskev, ki predstavlja tloris bodoče zgradbe, vse druge podatke o stavbi, višino, število etaž in podobno, pa vnesemo v Modelurjevo okno. Vsaka sprememba teh parametrov se takoj odrazi na »risbi«. Tako ustvarite več stavb in orodje preveri, ali so te v skladu s parametri, tako glede stavbe same kot tudi glede razdalj med njimi. Zanimiv je na primer parameter, imenovan Faktor izrabe površine. Ta je izražen kot razmerje med bruto površino prostorov (v vseh etažah) in površino zemljišča, na katerem stavba stoji. Kot so nam povedali, je pri nas dovoljeno razmerje največ 3,5. Ali se ga držijo vsi investitorji, pa je druga zgodba!

Urbanist mora preveriti, ali je načrt, ki mu ga pod nos pomoli investitor, v skladu z vsemi parametri. Med drugim tudi s tem: klasična metoda je, da iz načrta na roke izračuna površine in na koncu dobi razmerje, kar je lahko pri kompleksni in veliki zgradbi dolgotrajen postopek. Še težje je, če je treba razmerje izračunati, ko stavba že stoji. Orodje to isto naredi v pol ure, če se izrazimo po domače. Podobno velja za vse druge parametre, omenimo le še število parkirnih mest ali zelene površine. Končni rezultat orodja je torej seznam parametrov, ki jih lahko urbanist preveri in oceni, ali je načrt primeren ali neprimeren za izvedbo.

Moj mikro, Marec 2010 | Marjan Kodelja