Kako ste, takrat še na fakulteti, prišli do ideje oblikovanje orodja za urbanistično planiranje?
Ideja za novo metodo, ki bi omogočila lažje urbanistično oblikovanje, se je porodila med izdelavo naloge za predmet Projektiranje in kompozicija. S partnerko Rašo Böhm sva oblikovala urbanistično zasnovo Novega Bežigrada. Raša je predlagala, da zazidavo v območju oblikujeva po konceptu črk – tako so vse stavbe, gledane tlorisno, predstavljale velike črke latinske abecede. Ob tem sem prišel na idejo, da bi lahko tem stavbam, ki imajo sicer določen tloris, volumen dodala prek ključnih urbanističnih parametrov. Še isti dan sem v Mayi sprogramiral prototip in ugotovil, da je nova metoda zelo učinkovita in ponuja hitro oblikovanje zazidave ob hkratnem spremljanju izkazanih urbanističnih kazalcev. Ta prototip je pozneje služil za osnovo diplomske naloge pod mentorstvom prof. Janez Koželja, za katero sem prejel študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo.

Kako je potekala izbira grafičnega okolja (programa), od Maye pa do SketchUpa?
Kot že omenjeno, je bil prototipni program najprej narejen v Mayi. Ta odločitev je bila dokaj lahka, saj gre za izvrsten 3D-program, ki ga obvladam dovolj dobro, da sem lahko dokaj hitro naredil prototipno orodje za parametrično urbanistično oblikovanje. Kljub temu se pozneje, pri izbiri platforme za razvoj komercialne različice, z jedrom ekipe (tvorita jo še dr. Martin Vuk in Žiga Böhm) nismo odločili zanjo, ker gre kljub vsemu za prekompleksno orodje, ki od uporabnika začetnika zahteva velik učni vložek. Izbirali smo tako med dvema alternativama: razvojem lastnega programa in razširitvijo Googlovega SketchUpa. Slednji je za uporabo sila preprost, a hkrati ponuja večino možnosti, ki jih potrebujemo za razvoj našega programa. V prid slednjega sta pretehtala še velik krog uporabnikov in možnost hitrejšega razvoja, saj si nemajhen del funkcionalnosti lahko izposodimo iz obstoječe aplikacije.

Katere tehnologije uporabljate pri razvoju orodja?
Predvsem se naslanjamo na tehnologije, ki jih ponuja Google SketchUp. Ta je osnovna platformo, znotraj katerega kot vtičnik teče Modelur. Del Modelurjevega pogona je izveden v programskem jeziku Ruby, del pa zaradi optimizacije v jeziku C. Uporabniški vmesnik je narejen s tehnologijami DHTML. Za vodenje projekta uporabljamo strežnik Trac, za vodenje različic programa pa Mercurial. UML-diagrame internih struktur programa rišemo s specializiranimi orodji, samo razvojno okolje, v katerem programiramo, pa je za zdaj prepuščeno vsakemu posamezniku. Sam se trenutno najbolj navdušujem nad izvrstnim prostokodnim NetBeans.

Ob tem naj omenim še, da smo kot ekipa zelo heterogeni, saj od skupno petih članov ekipe, dva uporabljata operacijski sistem GNU/Linux, dva Apple Mac OS X in eden Microsoft Windows. Multiplatformnost programskih orodij, ki je verjetno danes že bolj samoumevna, je pomembna in za uporabnike vedno dobrodošla lastnost. Nič manj ne želimo ponuditi svojim uporabnikom.

V kolikšni meri so v orodje vključeni urbanistični parametri?
Urbanistični parametri so jedro delovanja programa. Na eni strani uporabnik prek ključnih parametrov (npr. bruto etažna površina ali število nadstropij) zazidavo oblikuje, na drugi pa imamo sprotno izračunavanje izkazanih urbanističnih kazalcev (npr. faktor izrabe zemljišča ali stopnja zazidanosti). Ti kazalci so v urbanizmu ključnega pomena, saj so instrument za usmerjanje in nadzor nad rabo prostora. Poleg tega so pri umeščanju zazidave pomembni tudi minimalni odmiki, na katere Modelur sproti opozarja, kadar so preseženi.

Kakšni so odzivi uporabnikov glede preprostosti uporabe?
Eno naših ključnih vodil pri razvoju programa je preprostost uporabe. Ne razvijamo orodja, ki bi zmoglo vse, saj smo nišno usmerjeni v urbanistično oblikovanje in potrebe uporabnikov, ki se s tem ukvarjajo. Zato smo veseli, da glede preprostosti uporabe za zdaj nismo prejeli nobenih negativnih pripomb. Del zahvale gre pri tem tudi Google SketchUpu, ki je že sam po sebi preprost za uporabo. Smo pa prejeli kar nekaj predlogov v zvezi s tem, kaj vse si uporabniki še želijo videti v Modelurju. Veliko predlogov je sicer na seznamu za izvedbo že od začetka, ko smo ga sestavljali še sami, smo pa glede na odziv nekoliko prerazporedili prioritete njihove izvedbe. Vse predloge skrbno pretehtamo in dodamo na seznam želja, od koder se ob morebitni izvedbi vedno vračamo na isto in nam najsvetejše izhodišče – prijazna in preprosta uporabniška izkušnja.

Kako bo potekal razvoj orodja v tem letu. Katere funkcije, možnosti mu boste dodajali?
Trenutno se aktivno ukvarjamo z razvojem API-ja za prilagodljivo določanje namenske rabe prostora. Tako bodo lahko uporabniki preprosto določali lastne namenske rabe, ki jih v osnovnem programu zavoljo preprostejše uporabe nismo dodali. Tisti zahtevnejši bodo s tem dobili možnost dodajanja lastnih urbanističnih kazalcev in normativov, potrebnih za njihov izračun.

Pozneje bomo dodali še določanje prostorskih enot znotraj območja in nanje vezano izračunavanje kazalcev. Seveda pa bo program v tem času deležen še številnih drugih popravkov – dodatnega optimiranja hitrosti delovanja, možnosti izvoza zazidave neposredno v Google Earth, izdelave terena, lastnega orodja SketchUp in podobnega. Žal vsega še ne moremo razkriti, lahko pa vam razkrijem to, da gre za zelo pomembne inovacije, v svetovnem merilu.

V katero smer bo šel njegov razvoj v prihodnje (omenili ste povezavo z Nizozemci)?
• nadaljnji razvoj in uvedba novih funkcionalnosti,
• razširjanje programa za potrebe individualnih naročnikov in
• povezava z drugimi sorodnimi programi.

Pri tem bi poudaril predvsem slednjo možnost, saj smo že zdaj v navezi z nizozemskim podjetjem, ki se ukvarja s finančnim vidikom urbanističnega načrtovanja. V ta namen razvijajo program, ki prav tako deluje znotraj SketchUpa, zaradi česar bo izvedba morebitne dopolnitve obeh programov razmeroma preprosta.

Komu je orodje namenjeno in kje v Sloveniji ga uporabljajo?
Orodje je predvsem namenjeno urbanistom in arhitektom, saj omogoča hitrejše in kakovostnejše delo pri izdelavi urbanističnih zasnov. Na drugi strani so tu še mestne uprave, ki lahko z Modelurjem zelo hitro in preprosto preverijo raznolike prostorske okoliščine in oblikujejo regulacije območij. Program je primeren tudi za investitorje (razvijalce), saj omogoča hitro izdelavo zazidalnih preizkusov, ki so lahko zelo dobra osnova preveritve upravičenosti naložbe. Sam Modelur sicer redno uporabljam pri pripravi urbanističnih regulacij za potrebe Mestne občine Ljubljana, kjer sodelujem s podžupanom prof. Janez Koželjem. Skupaj je danes v našem t. i. predbeta partnerskem programu registriranih že prek 1900 uporabnikov, z nekaj več kot 200 uporabnikov mesečnega prirasta. Naš tarčni trg je globalni trg.

Moj mikro, Marec 2010 | Marjan Kodelja