»Multi-touch« je tehnologija uporabniškega vmesnika (interakcija človek–stroj). Kakšen potencial ima po vašem mnenju in na katerih področjih lahko izrine miško in tipkovnico?
Ker so informacije z napravo na večkratni dotik tipično prikazane v večji velikosti, vizualno, animirano in s tem privlačnejše za uporabnika, jih je lažje razumeti in si jih zapomniti. Ker so tovrstne naprave poleg tega preproste za uporabo in posnemajo naraven način človekove interakcije z okoljem, ima tehnologija velik potencial na številnih področjih, med drugim v šolstvu, kulturi, turizmu, zdravstvu, bančništvu in drugje.

Pri klasičnih programih imamo menije in ikone, tudi tu bi lahko bili, vendar ti ne bi v celoti izkoristili možnost interakcije s prstnimi kretnjami! Torej je treba program oblikovati drugače. Za kakšne spremembe gre in na katerih področjih (prikaz podatkov, hierarhija prikazov …)?
Večina trenutnih uporabniških vmesnikov (GUI) je razvitih v skladu s konceptom WIMP (Windows Icons Menus Pointer) in v teh primerih je interakcija s prsti zares omejena ali včasih celo nerodna (majhni meniji, s prstom težko pritisneš pravega …). Za polno izrabo nove tehnologije je treba programe že v osnovi razvijati drugače. Najpomembneje je namreč to, da podatke predstavimo na preprost, vizualno privlačen način, ki čim bolj sledi naravni interakciji. Da gre za velik preskok naprej, kaže tudi to, da se za nove uporabniške vmesnike uporablja kratica NUI (Natural User Interfaces), pri razvoju pa se uveljavlja koncept OGCM (Objects Gestures Containers Manipulations), ki v ospredje postavlja objekte ter njihovo medsebojno manipulacijo in interakcijo.

S kakšnimi težavami ste se srečevali, ko ste razvijali programa za Surface.
Nova tehnologija prinaša številne prednosti, hkrati pa je delo razvijalcev vseeno postalo nekoliko težje. Če želimo tehnologijo v polni meri izkoristiti, generične rešitve – kot so okno, meni in orodna vrstica na vrhu – odpadejo. Vsako področje je specifično in vsak projekt zahteva veliko razmisleka glede učinkovite predstavitve informacij.

Pri izdelavi svoje muzejske aplikacije za Microsoft Surface smo največ časa potrebovali za ugotavljanje najboljšega načina predstavitve velike količine podatkov (gre za več tisoč predmetov iz slovenskih muzejev), pri projektu, ki smo ga razvijali skupaj s podjetjem Gorenje, pa smo največ časa posvetili kategorizaciji podatkov in grafični podobi aplikacije.

Koliko dela bi bilo potrebno, da bi vaši programi delovali tudi v drugih sistemih na večkratni dotik. Katerih?
Naši programi so trenutno vezani na Microsoftovo platformo, saj ima Microsoft zares odlična programska orodja za razvoj takšnih aplikacij. Svojo muzejsko aplikacijo smo v osnovni izdelali za Microsoft Surface, zdaj smo jo prenesli tudi na operacijski sistem Windows 7, ki multi-touch podpira že v osnovi. Kljub temu pa tehnologija sama ter ideje, ki smo jih razvili, niso vezane na nobeno platformo. Zaradi tega bi se naše aplikacije lahko prenesle tudi na druge operacijske sisteme, seveda če je multi-touch podprt.

Ali lahko pričakujemo, da bodo tudi spletne strani podobno kot progami postopoma spremenili svojo podobo in postale bolj prilagojene prikazu v novem okolju?
Skoraj zagotovo. Za to bodo verjetno največ zaslug imeli tablični računalniki (iPad, HP Slate …), ki zaznavajo vsaj dva hkratna dotika ter prepoznavajo osnovne geste. Glede na potencialno veliko število uporabnikov, ki bodo te naprave uporabljali predvsem za brskanje po spletu, lahko pričakujemo, da bodo tudi izdelovalci spletnih strani skušali izkoristiti novo tehnologijo.

Koliko je ta koncept primeren za izobraževalne namene in ali tudi na tem področju nameravate razviti kakšno aplikacijo?
Uporabniški vmesnik naprave na večkratni dotik postane »neviden«, saj uporabnik za delo z napravo ne potrebuje dodatnih pripomočkov oz. naprav, katerih uporabe se mora naučiti, temveč uporabi kar roke. Večina ljudi se uporabe tovrstnih naprav privadi zelo hitro, predvsem pa to velja za otroke in mladino. Na več predstavitvah naših programov smo videli, da ti ne potrebujejo nobenih dodatnih navodil, uporaba naprave pa se jim zdi logična že na prvi pogled.

Obstaja nekaj ameriških projektov, ki so pokazali, da je lahko Microsoft Surface zelo dober učni pripomoček, ki ga otroci z veseljem sprejmejo in takoj razumejo, s preverjanjem znanja pa so ugotovili tudi, da so se učenci s pomočjo naprave dejansko učinkovito učili.
Ker je e-izobraževanje ena izmed osnovnih stvari, s katerimi se v Semantiki ukvarjamo, bomo tudi mi letos izdelali aplikacijo, namenjeno izobraževanju.

Katero so še področja, ki vas zanimajo in znotraj katerih pričakujete povpraševanje po programih tega tipa?
Kot ponudnik programske opreme za muzejsko dokumentacijo, ki jo uporablja večina slovenskih muzejev, bomo nadaljevali z razvojem na področju kulture, prav tako pa imamo načrte za aplikacije na področju e-izobraževanja. Smo pa na različnih dogodkih in predstavitvah (sejem IFA 2009 v Berlinu, Slovenski forum inovacij in Kulturni bazar) dobili zelo pozitivne povratne informacije in tudi resna povpraševanja iz tujine, tako da bomo v prihodnosti zagotovo veliko vlagali v razvoj tovrstnih rešitev.

Moj mikro, Maj 2010 | Jan Kosmač