Ministrstvo za šolstvo je spomladi z Microsoftom sklenilo dogovor, po katerem je možno, da šole svojim učencem omogočijo brezplačno naročnino na Office 365 ves čas »šolanja«. Šolam to ne prinaša dodatnih stroškov, vendar morajo vložiti nekaj truda. Bodo to od njih zahtevali starši, ki so dojeli, da lahko dobijo naročnino na Office zastonj? Ker je upravičencev veliko (več kot 300.000), vsaka naročnina pa prinaša dovoljenje za namestitev na največ pet naprav, to pomeni, da vsaka slovenska družina lahko uporablja Office zastonj!

Kaj morajo storiti izobraževalne ustanove?

Prikimati morajo, da so zraven, kar pomeni, da podpišejo pogodbo z Microsoftom oziroma podjetjem Gambit, ki to ureja v njegovem imenu. Izobraževalne ustanove nato povedo, koliko licenc potrebujejo. Koliko za učitelje in druge zaposlene v šolah in koliko za učence. Na koncu svojim uporabnikom omogočijo dostop. Dajo jim geslo.

Šola mora poskrbeti za vedno aktualen seznam (imenik) upravičencev do brezplačnega paketa. Vsako šolsko leto na seznam vpišejo nove učence in izbrišejo tiste, ki so šolanje v ustanovi končali. Če ti nadaljujejo šolanje na drugi ustanovi, imajo še vedno pravico do brezplačnega paketa, vendar jim ga zagotovi ta ustanova. Šole, ki imajo manj učencev, lahko seznam izdelujejo same, morajo pa ga oblikovati na način in v formatu, kot ga zahteva Microsoft. Drugače povedano: kdor seznam oblikuje, mora nekaj malega vedeti o informatiki.

Druga možnost za šolo je preprostejša. Izobraževalna ustanova še vedno izdela seznam upravičencev, saj le ona ve, kdo so upravičenci. Seznam s pomočjo orodja vnesejo v sistem, ki ga je še za druge podobne namene postavil Arnes. Od tod naprej vse, kar je povezano z upravljanjem licenc, prevzame storitev Oblak 365, ki povezuje Office 365 in ArnesAAI. Omogoča dostop do storitev za učence, učitelje in druge uporabnike v vključenih izobraževalnih organizacijah in poenostavlja upravljanje dostopov. Drugače povedano, sistem prevzame tudi preverjanje upravičenosti do brezplačnega Officea. Za šole je članstvo v Arnesovi storitvi brezplačno, morajo pa se vanjo včlaniti. Zaradi tega je dobro vprašanje, zakaj tega niso storile že vse izobraževalne ustanove. Ne gre le za Office, storitev upravlja tudi licence drugih programov, ki jih izobraževalne ustanove pri svojem delu uporabljajo.

Kaj učenec dobi

Brezplačno lahko učenci pridobijo pravice do uporabe paketa Office 365, v katerem so programi Word, Excel, PowerPoint, Outlook, OneNote, Publisher, Access in Lync, ter dostop do elektronske pošte (poštni predal) in digitalne hrambe dokumentov v velikosti 1 TB. Na voljo imajo pet licenc za namestitev na pet naprav po lastni izbiri, torej so to lahko tudi naprave članov družine ali prijateljev, vendar je vsem skupna hramba dokumentov (SkyDrive). V nasprotju s paketom Office 365 Home, v katerem je ravno tako pet licenc, a tudi pet ločenih spletnih hramb, vsaka velika 1 TB. Torej si lahko hrambo delijo ali pa je ne uporabljajo, saj večinoma dokumente pisarniškega paketa hranimo lokalno na pomnilniku naprav.

Ko nosilec licence ni več upravičen do nje, je postopek enak, kot če smo bili naročnik in smo naročnino nehali plačevati. Vse datoteke v spletni shrambi ostanejo, kjer so, imamo dostop do njih in lahko jih prenašamo. Kar zadeva programe, pa ti delujejo le še v načinu branja. Dokumente lahko odpiramo in prebiramo, ne moremo pa jih več urejati.

Zastonj ni nič

Če nam nekaj ponujajo zastonj, običajno pograbimo in se ne sprašujemo, zakaj je zastonj. Gledano načelno ni nič zastonj. Možnost podeljevanja brezplačnih licenc učencem je del pogodbe, ki jo je z Microsoftom sklenilo ministrstvo. Država, prek nje pa davkoplačevalci, je Microsoftu plačala in v tem znesku so tudi »brezplačne« licence. Ne štejejo se ena po ena po določeni ceni, bolj gre za možnost, ki jo bodo učenci izkoristili ali pa ne. Ker ima večina gospodinjstev problem s pisarniškim paketom tako ali drugače rešen, morda ne bo veliko zanimanja za brezplačni Office. Izobraževalne ustanove vedo za to možnost, saj so bile obveščene z okrožnico, kmalu pa naj bi dobile tudi novo. Konec poletja je bila tudi dobro obiskana delavnica na to temo, vendar je vseeno zanimivo, da nekatere ustanove staršev svojih učencev o tem niso obvestile. Kar pa je o zadevi zapisano na spletu, je nejasno za večino staršev. Kaj morajo starši vedeti, je mogoče zapisati v enem stavku. Otrok ima pravico do brezplačne naročnine na Office 365, vendar mu mora to omogočiti šola, ki jo obiskuje!

Bodo starši Office zahtevali?
Na dolgo in široko bi lahko razpravljali, ali je Office za otroka na nižjih stopnjah izobraževanja potreben ali ne. Podarjenemu konju pa se ne gleda v zobe. A je vendarle treba nekaj reči na temo »dobrotništva«. Microsoft programa, ki dopušča brezplačno uporabo, ni ponudil, ker se mu je to zdelo prav, temveč zato, ker pričakuje koristi in ker mu drugega ni preostalo. Konkurenca pisarniškemu paketu, resda manj zmogljiva, a kaj ko večina uporabnikov uporablja le del možnosti Officea, te pa ponujajo tudi tekmeci, je v celoti brezplačna. Zakaj bi za dom kupovali (najemali) Microsoftov Office, ko zadoščajo brezplačna OpenOffice oziroma LibreOffice ter Googlovi dokumenti. Res je, da Googlova orodja pomenijo določeno grožnjo zasebnosti, a vseeno. Programi so na voljo in vsak se lahko zavestno odloči zanje.

Microsoft se zaveda, da nas večina vedno uporablja programe, ki so nam blizu in smo jih navajeni. Otrok, ki bo ves čas svojega izobraževanja uporabljal njegove programe, jih bo z veseljem uporabljal tudi pozneje, ko bo šel v službo. Prej ali slej bo naučeni uporabnik naletel na Microsoftovo storitev, ki jo bo moral plačati. Natančno to, kar si Microsoft želi. In tudi zameriti mu ne moremo.

Skrbi pa nas dvoje, do česar lahko pride. Možnost, da otrok dobi brezplačno licenco, bodo pograbili starši. Ti bodo seveda svoja stališča zavili v načelno otrokovo korist. Nalijmo si čistega vina. Starši smo tisti, ki ne bi imeli nič proti možnosti brezplačne uporabe Officea. Če ta otroku koristi ali ne. Druga stvar je razslojevanje javnega šolstva. Šole, ki se bodo vključile v program, bodo morda v očeh staršev zanimivejše od onih, ki se ne bodo. Pomembno je, da se torej vključijo vse šole. Ovir ni, saj zanje to ne prinaša stroškov. Je pa tudi tretja možnost. Da iz te moke ne bo kruha. Ker imamo večinoma doma že tako ali drugače rešen problem pisarniškega paketa in bo prosilcev za brezplačne licence premalo, da bi se šole s tem sploh ubadale.


Vseprisotni Microsoft
Microsoftovi programi so že zdaj, za nekatere celo preveč, prisotni v slovenskem izobraževalnem procesu. Otroci se na primer v šolah učijo uporabe Officea, namesto da bi se učili pravil urejanja besedil, preglednic in prezentacij, neodvisno od programov.

V višjih razredih devetletke otroci pripravljajo seminarske naloge, plakate in pričakovano je, da so izdelani v PowerPointu. Otroci, katerih starši nimajo denarja za računalnik in programe, pa morajo to početi »na roke«. V tej luči je celo prav, da lahko otrok dobi Office zastonj. Kaj pa, če tudi računalnika nima? Računalnik doma ni pogoj, vedno so druge možnosti, na primer otrok lahko, kadar želi, v času, kadar je prost, uporablja šolske računalnike, vendar učitelji kar nekako pričakujejo, da ima vsak otrok doma tudi računalnik. Naj omenimo, da to nima dosti skupnega z učenjem računalniške pismenosti. Prej pismenosti uporabe Microsoftovih programov brez osnovnih znanj!


Pogoji za šole
Pogoj je, da morajo šole že imeti ustrezne licence, v tem primeru za pisarniški paket Office. Najmanj pet, ta pogoj pa je verjetno v večini šol izpolnjen, saj učitelji in administracijski delavci pisarniški paket pri svojem delu uporabljajo. Otroci višjih razredov devetletke seminarske naloge delajo v programu PowerPoint, torej ga morajo imeti tudi učitelji, da lahko naloge pregledajo.

Ministrstvo za šolstvo prešteje, koliko licenc je v izobraževalnem sistemu potrebnih, sklene krovno pogodbo z Microsoftom (Microsoft Enrollment for Education Solutions – EES), plača licence, te pa razdeli ustanovam. Šole z nakupom neposredno nimajo stroškov, saj licence plača država. S tem pa mi, davkoplačevalci. Posledično pa to pomeni, da je prvi pogoj za »deljenje« brezplačnih naročnin izpolnjen.


Katere ustanove lahko podeljujejo brezplačno naročnino:
• samostojni vrtci (z enotami)
• osnovne šole (z vrtci in/ali s podružnicami)
• srednje šole in srednješolski centri (z dijaškimi domovi in/ali višjimi šolami)
• samostojne višje šole
• samostojni dijaški domovi
• zavodi, ki izobražujejo učence in dijake s posebnimi potrebami
• ljudske univerze
• glasbene šole
• zavodi, ki so sofinancirani s strani naročnika v skladu s 86. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ter šole s koncesijo v skladu s 85. členom ZOFVI
• javni zavodi, ki opravljajo dejavnost mladinskih centrov, nacionalni center za izvajanje dejavnosti info in svetovalnih centrov
• javni zavodi, ustanovljeni na podlagi 28. člena ZOFVI, in sicer: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Šola za ravnatelje, Državni izpitni center, CMEPIUS, Zavod za šport Republike Slovenije Planica, Šolski muzej


Arnesova infrastruktura AAI
Arnesova storitev AAI, preprosto povedano, rešuje naslednji problem. Šola ima imenik (seznam) uporabnikov, učiteljev in učencev, vsak uporabnik s tega seznama pa lahko uporablja različne storitve. Ima pravico, da jih uporablja, vendar nimajo vsi uporabniki pravice uporabe vseh. Teh je cela vrsta. Tu so vse Arnesove storitve, potem so tu šolske spletne učilnice, dostop do šolskih računalnikov, storitve federacije brezžičnih omrežij Eduroam, dostopa do različnih programov in orodij, da ne govorimo o posebnih storitvah fakultet, muzejev in tako naprej. AAI omogoči, da ima uporabnik na kateri koli izobraževalni ustanovi le eno geslo, namesto da bi imel toliko gesel, kolikor storitev lahko uporablja, AAI pa preveri, katere pravice ima, in mu omogoči dostop do želene storitve.

AAI oziroma infrastruktura za avtentikacijo in avtorizacijo je del nacionalne izobraževalne e-infrastrukture in tudi del širše evropske in svetovne. Ima podporo ministrstva za izobraževanje in je kot vse Arnesove storitve brezplačna. V sistemu so že vse univerze, ne pa tudi ustanove osnovnega in srednjega izobraževanja. Šola, ki pristopi, od Arnesa dobi vse, kar potrebuje. Seznam upravičencev z njihovimi pravicami do dostopa izdela šola, vendar je ta fizično na Arnesovih strežnikih, šola pa dobi vsa programska orodja za urejanje uporabnikov na seznamu. Šola se tudi zaveže, da bo za seznam redno skrbela in da bodo podatki o uporabnikih resnični in pravočasni. Skrb za brezplačne licence paketa Office je le manjši del storitev, ki jih AAI izobraževalnim ustanovam nudi.

Moj mikro, november – december 2014 | Marjan Kodelja |