Realnost na trgu pametnih mobilnih telefonov je preprosta: iPhone ali karkoli drugega, kar je pri mobilnem operaterju trenutno najceneje. Ko pa smo pred tem »karkoli«, ker si prve izbire ne moremo privoščiti, razmišljamo zelo po človeško. Če je cena vsaj približno enaka, izberemo model, ki ima najbolj »briljantne« tehnične zmogljivosti. Pa naj jih potrebujemo ali ne! Posledice poznamo. Veliko ljudi ima v žepu najnovejši model telefona, katerega večine funkcij nikoli ne bodo uporabili.

Proizvajalcem telefonov s sistemom Android popolnoma nič ne pomaga, če imajo izdelek, ki ima kamero večje zmogljivosti, večji zaslon ali pa celo podpirajo tehnologije, ki jih iPhone (še) ne. Slednji je še vedno zgodba zase, z njim le na podlagi tehničnih podatkov ne morejo tekmovati. Lahko pa tekmujejo med seboj. In to res dobro počnejo. Vsaj naslednji nov model je v nečem »revolucionaren«, tako mislijo. Kmalu bomo tako imeli na voljo telefon s procesorjem s štirimi jedri (HTC Edge), zagotovo pa bo letos še veliko takšnih in podobnih »presenečenj«. Vsi pa najbolj nestrpno čakamo šesto generacijo iPhona oziroma iPhone 5.

Tako kot pri drugih napravah tudi pri telefonih proizvajalci tekmujejo na podlagi tehničnih podatkov, pri tem pa so celo tako inovativni, da uvajajo novosti in nova imena, o katerih se običajnemu uporabniku niti ne sanja, kaj v resnici pomenijo. Samsungov Super AMOLED plus, HTC-jeva tehnologija Beats Audio ali Applov zaslon Retina. Nekaj od tega smo pred letom razložili v članku (http://tinyurl.com/bpk6tvm), ki je še danes aktualen.

Tehnični podatki so številke in besede, eni imajo večji pomen, drugi nekaj manjšega, tretje pa lahko zanemarite, ker nimajo uporabne vrednosti. Lepo pa so videti v tabeli s tehničnimi podatki. Pri pametnih telefonih pa je čedalje očitneje, da so postali v povprečju dovolj zmogljive naprave, zato na uporabniško izkušnjo bolj vpliva kombinacija operacijskega sistema in aplikacij kot pa njegova strojna oprema.

PODATKI, KI JIH LAHKO MIRNO SPREGLEDATE

Odpravlja hrup in »kristalno čist zvok«
Leta 1978 je Amar Bose, ustanovitelj podjetja Bose, na letu v Evropo želel v miru poslušati glasbo s slušalkami, ki mu jih je kot vsakemu potniku ponudilo kabinsko osebje. V glasbi pa ni užival, saj ga je preveč motil zvok reaktivnih motorjev, zato je ves preostanek leta premišljeval o tem, kako bi lahko slušalke izničile moteči zvok. Desetletje pozneje je njegovo podjetje začelo prodajati prve slušalke z aktivnim načinom zmanjševanja okoliškega hrupa. Manj pa je znano, da imajo podobno tehnologijo vgrajeno tudi nekateri modeli mobilnih telefonov.

V teoriji je to dokaj preprosto. Zvok je valovanje, iz osnovnošolske fizike pa nam je znano, da če trčita dva vala, eden s hribom, drugi pa z enako globoko dolino, je rezultat nič. Hrib in dolina se izničita, in če to prevedemo v zvok, nastane tišina. Torej, sistem analizira zvočna valovanja okolice in ustvari podobno valovanje, zamaknjeno za 180 stopinj (hrib vala postane dolina), in tega pošlje v smeri, iz katere prihaja hrup. V praksi se je pokazalo, da lahko tehnologija tako popači zvok, da vas sogovornik po zvoku vašega glasu ne prepozna, opazen pa je tudi učinek zadušenega zvoka – kot da bi imeli med govorom pred usti odejo.

Podpora omrežjem in tehnologijam
Nekoč je bil to zelo pomemben podatek, saj je povedal, kje na svetu bo telefon deloval. Veliko bolj kot danes, ko ima omrežje GSM/UMTS konkurenco le še v omrežju CDMA, je bil problem različnih tehnologij ali pa frekvenc delovanja prisoten pred desetletjem. Kot primer: tudi če je šlo le za omrežje GSM, je to lahko to delovalo v frekvenci 900/1800 MHz ali frekvenci 1900 MHz. Telefon, ki je podpiral le prvo frekvenco, ni deloval v drugem omrežju, kar so izkusili ljudje, ki so veliko potovali v Ameriko. Zelo hitro so proizvajalci težavo omilili, saj so telefoni postali glede podpore za frekvence univerzalni. Nekaj razlik je le še pri tem, katere tehnologije (povezano tudi frekvence) za prenos podatkov podpirajo ali pa jih ne. Kljub temu pa proizvajalci podatke o podpori še vedno zapisujejo med tehnične podatke in zanimivo je gledati jaro kačo oznak in številk, ki se bohotijo v tej sekciji, čeprav skoraj nikogar več ne zanimajo.

Z modelom iPhone 4S je šel Apple še korak naprej, saj je vanj vgradil dvojno anteno in potrebno elektroniko za podporo omrežjem GSM/UMTS in CDMA. V oglaševalske namene ta telefon zato imenuje svetovni telefon, čeprav je večini strokovnjakov jasno, da ima od tega prednosti le Apple. Ni mu treba proizvajati dveh različnih modelov, skrbeti za njuni logistiki in zaloge, zato sta proizvodnja in logistika zanj cenejši. Uporabniki pa zato nimajo večje prednosti, saj je držav, kjer so izključno omrežja CDMA, vedno manj. Podobno velja tudi za drugo cvetko pri tem telefonu, podporo za ruski navigacijski sistem GLONASS, ki ga je Apple v telefon vgradil le zato, da bi se prikupil Rusom.

Tipala, zaslon na dotik, povezljivost
Tudi ti podatki bi lahko bili pomembni za uporabnike pametnih telefonov, če ne bi vsi telefoni imeli vsega tega vgrajenega. Razlik med modeli v tipu in številu tipal, vgrajenem zaslonu, občutljivem na več dotikov, vgrajenem sprejemniku navigacijskega sistema GPS ali wi-fi, skoraj ni! Večina jih ima vse to. Tehnični podatki oziroma preprosto naštevanje, kaj vse je v telefonu, pa ne pove nič o kakovosti delovanja teh komponent. Kako odziven je zaslon, kako hitro tipalo zazna spremembo položaja naprave in prilagodi sliko na zaslonu ali kako hitro deluje sprejemnik GPS, pa je v marsičem odvisno od operacijskega sistema oziroma od tega, kako dobro sta strojna in programska oprema medsebojno uglašeni. Ve se, kdo je v tem najboljši …

PODATKI, KI SO VČASIH POMEMBNI

Prenos podatkov (podpora za omrežja)
Najprej razčistimo, kaj je 4G in kaj ni, saj v javnosti prihaja do zlorab te oznake. Strokovnjaki, pa tudi mediji smo si enotni, da pod 4G lahko uvrščamo le omrežja z vključeno tehnologijo LTE. Teh pa je v svetu malo, večinoma se operaterji, tako kot naši, s tehnologijo in nekaj baznimi postajami igrajo in jo preizkušajo, da bodo pripravljeni na čas, ko bodo prisiljeni v izgradnjo omrežja LTE. Podporno osebje operaterjev, med katerimi so v predvsem zaposleni v marketinških oddelkih, pa je začelo, za začetek res bolj tiho, izražati željo, da bi kot 4G imenovali tudi obstoječe tehnologije hitrega prenosa podatkov. Zato bomo morali biti zelo pozorni na to, ali telefon, ki se bo ponašal s to oznako, res podpira LTE.

Ker pri nas pravih omrežji 4G še nekaj časa ne bo, je nesmiselno kupovati telefone 4G. Toliko bolj, če je to njihova edina prednost. Bo pa lepo gledati, kako bodo podatki »brzeli« po zraku. Nalaganje aplikacij, brskanje po spletu in gledanje filmov, vse to bo hipno, pod pogojem seveda, da bodo do tedaj rešili vsaj dva problema. Prvi je obračun prenosa podatkov, saj bomo pri tako hitrem prenosu podatkov mesečno kvoto porabili, kot bi mignil, če ne bomo pozorni in če bodo proizvajalci rešili problem prehitre porabe baterije.

Število kamer in njihova ločljivost
O uporabnosti prednje kamere, ki je del skoraj vsakega pametnega telefona, bi verjetno lahko razpravljali na dolgo in široko. Ko je bila edina možnost njene uporabe videoklic v mobilnem omrežju, ki se med uporabniki ni prijel, smo zagovarjali stališče, da nima prave uporabne vrednosti. Stališče smo pogojno spremenili, ko je Apple predstavil storitev FaceTime (prenos videopogovora prek interneta), in še to zgolj zaradi tega, ker so Applove stvari običajno med uporabniki dobro sprejete, kar pomeni, da se bodo sorodne storitve postopno uveljavile tudi na drugih mobilnih osnovah. Po našem vedenju se še niso, zato so tehnične zmogljivosti sprednje kamere bolj ali manj nepomembne.

Glede zadnje kamere pa takole. Leta smo opazovali tekmo proizvajalcev, kdo bo v telefon vgradil fotoaparat oz. kamero čim višje ločljivosti. Tehnični podatki v tem primeru ne povedo dovolj. Na podlagi podatkov o hitrosti zajema, samodejnem ostrenju, ločljivosti, značilnosti video posnetka … ne moremo sklepati, kako uporabniku prijazno bo snemanje in kako kakovostna bo fotografija ali video. Čisto možno je, da telefon s kamero slabše ločljivosti naredi lepšo fotografijo od telefona, ki ima na papirju višjo. Prvi sistemi Android so imeli tudi zelo slab programski del, kar spet kaže na pomen uglašenosti med sistemom in strojno opremo, zato so iPhoni z dvomilijonsko ločljivostjo fotoaparata redno zajemali lepše fotografije. Oziroma so bile te videti lepše na njegovem zaslonu.

Vprašati pa se moramo tudi, čemu uporabljamo kamero na telefonu. Če fotografije gledamo na zaslonu telefona, jih pošiljamo kot MMS ali pošto, nalagamo v Facebook, potem je podatek o ločljivosti brez pomena. Oziroma je dovolj že ločljivost 3 milijone pik, z višjo boste imeli le več težav. Predvsem z velikostjo datotek. Napoved proizvajalcev telefonov, da bodo ti zamenjali kompaktne fotoaparate, pa se ni uresničil in se po našem mnenju še nekaj časa ne bo.

Hitrost procesorja in število jeder
Hitrejši procesor ne pomeni nujno tudi boljših zmogljivosti telefona. Te so odvisne tudi od drugih sestavnih delov telefona, na primer hitrost pomnilnika, hitrost podatkovne povezave (mobilni internet), najbolj pa od uporabniškega vmesnika, ki je del operacijskega sistema. Kar v praksi pomeni, da procesorja, ki teče pod enim sistemom, ne moremo primerjati s podobnim procesorjem v okolju drugega sistema. Primer so telefoni s sistemom Windows Phone 7, ki ne podpirajo dvojedrnih procesorjev, pa imajo vseeno solidne zmogljivosti.

Po prihodu telefonov z dvojedrnim procesorjem, v tem letu jih bodo zamenjali že procesorji s štirimi jedri, je zanje veliko zanimanja. Dejstvo pa je, da povprečni uporabnik te moči ne potrebuje. Če ne poganjate velikega števila aplikacij istočasno ali ne igrate iger s 3D- grafiko, boste skoraj gotovo popolnoma zadovoljni z 1 GHz procesorjem.

Predvajanje glasbe in videa, NFC
Večina uporabnikov telefon uporablja za telefoniranje, vse bolj pa tudi kot glasbeni predvajalnik ali celo zaslon za spremljanje videa. Med tehničnimi podatki so zapisani formati, ki jih telefon podpira, in ti zadostujejo večini uporabnikov. Izjema so uporabniki, ki telefon potrebujejo za kaj več, na primer za spremljanje slike nadzorne kamere, ti pa morajo preveriti, ali je podprt pravi kodek. Na splošno pa so si telefoni glede podprtih kodekov dokaj podobni.

Omenimo še prihajajočo tehnologijo NFC za prenos podatkov med napravami, od katere se veliko pričakuje tudi na področju mobilnega plačevanja. Telefonov, ki jo imajo vgrajeno, je malo, vprašanje je, kdaj bo mobilna oblika plačevanja podprta tudi pri nas, zato NFC ta trenutek še ni dejavnik odločitve.

Prava tipkovnica
Telefonov s fizično tipkovnico je vedno manj, saj jo zamenjuje virtualna tipkovnica na zaslonu telefona. Ker pa ta pri pisanju ne zagotavlja občutka pritisnjene tipke, so še vedno uporabniki, ki veliko pišejo SMS-e in pošto in se tipkam kljub zaslonu na dotik ne nameravajo odpovedati. Večini uporabnikov pa je vseeno, ali ima pametni telefon tudi fizično tipkovnico, saj to pomeni bodisi debelejši telefon bodisi manjši zaslon.

PODATKI, KI SO VEDNO POMEMBNI

Velikost in zaslon
Kakšna je idealna velikost telefona? Očitno velikost iPhona, saj se ta skozi generacije ni povečeval. Pri telefonih s sistemom Android pa smo zadnje čase priča trendu povečevanja, kar je posledica želje po vgradnji večjih zaslonov. Večji zaslon ima svoje prednosti, vendar velikost vpliva tudi na uporabnost telefonskega dela in tudi na trajanje baterije. Telefon večinoma uporabljamo enoročno, in če je ta prevelik, določene dele zaslona težje dosežemo ali pa jih z eno roko sploh ne moremo doseči. Če je telefon velik in hkrati ekstremno tanek, tudi občutek držanja, na primer med telefoniranjem, ni ravno ergonomski.

Vendar je večji zaslon hkrati tudi prednost − pri igranju iger, branju pošte, brskanju po spletu ali branju dokumentov. Zaslona, manjšega od 2,7 palca, vam ne bi priporočali, optimalna velikost pa je po našem mnenju 3,5 palca. Poleg velikosti je pomembna ločljivost zaslona. Ne toliko navpično in vodoravno število pik, kot gostota pik na palec. Ta podatek se šele zadnje čase pojavlja med specifikacijami, če pa ga ne najdete, ga je možno približno izračunati po formuli: kvadratni koren seštevka kvadratov obeh ločljivosti delite z velikostjo diagonale zaslona. Ta podatek imamo vedno na voljo. Razen pri iPhonu je pri vseh drugih telefonih gostota pik bistveno manjša od 300 pik na palec. Apple zaslone z višjo gostoto imenuje zasloni retina, ker po raziskavah človeškega vida izhaja, da ločljivost okoli 300 pik na palec in na razdalji do očesa 305 milimetrov prinaša podrobnosti, ki jih človeško oko lahko še zazna. Višja ločljivost torej ne bi prinesla nič novega. V praksi pa se gostota pik kaže kot bolj ali manj ostra slika na zaslonu, višja gostota, bolj ostra slika.

Priporočljivo je, da telefon omogoča nastavljanje kontrasta in svetilnosti, saj po eni strani s tem vplivamo na »vidnost« tistega, kar je na zaslonu, z znižanjem svetilnosti pa varčujemo z baterijo. Oboje pa je tudi povezano s tehnologijo zaslona. Večina telefonov ima še vedno zaslone tehnologije LCD, najboljši matriko IPS, manjšina pa zaslone organskih svetlečih diod (OLED). Prednost prve je v bolj živih barvah, ki so pri zaslonih druge vrste medlejše, a zato prikaže bolj črno barvo in ima višje razmerje kontrasta.

Pomnilnik
Telefoni imajo pomnilnik RAM, njegova velikost pa se giblje med 512 MB in 1 GB. Velikost je pomembna, vendar je spet odvisno od operacijskega sistema in kako dobro ga ta izrablja. iPhone dobro deluje s 512 MB, na drugi strani pa je nekaj telefonov z Androidom in 1 GB, katerih delovanje ni najbolj tekoče. Verjetno je to odvisno tudi od tega, kako dobro je izvedena večopravilnost, ko več aplikacij teče v telefonu istočasno, in tudi kako aplikacije uporabljajo pomnilnik.

Bolj kot ta tip pomnilnika je pomembna velikost pomnilnika, kjer telefon hrani naše podatke. Telefoni s sistemom Android so običajno opremljeni z režo za pomnilniške kartice, vendar vse aplikacije niso narejene tako, da se lahko nameščajo nanje. Pomembno je, koliko pomnilnika (imenujemo ga notranji) je dostopnega za uporabnikove podatke, in tega naj bo čim več. Nikoli namreč ne more biti pomnilnika preveč, saj večina uporabnikov pametnih telefonov zapade v igro nameščanja vseh mogočih aplikacij, predvsem brezplačnih, ki jih nato pozabi brisati. Poleg tega se v pomnilnik nalagajo tudi vsi drugi uporabnikovi podatki, dokumenti, glasba, fotografije, morda filmi in videoposnetki. Naš predlog je, da se z manj kot 8 GB ne smete zadovoljiti.

Operacijski sistem
Večkrat smo zapisali, da je za optimalno delovanje pametnega telefona najpomembnejša uglašenost med strojno opremo in operacijskim sistemom. Očitno ima najbolj uglašen sistem Apple, saj je na drugi strani cela vrsta pametnih telefonov proizvajalcev z različicami operacijskega sistema Android, »nadgrajenega« s proizvajalčevim lastnim uporabniškim vmesnikom. Od tu tudi večina težav, ki smo jih vajeni pri teh telefonih. Dodatno težavo pomeni dejstvo, da mora nadgradnjo sistema ponuditi proizvajalec. Ali z drugimi besedami: ko Google izda novo različico sistema, ne moremo preprosto nadgraditi svojega telefona. Vprašanje pa je tudi, ali proizvajalec nadgradnje pripravi za vse svoje modele na trgu ali le za najnovejše, tiste, ki so se še v prodaji, in si želi, da bi se prodajali bolje. Kot je videti, ima s tem manj težav tretji operacijski sistem Windows Phone 7. Android je bil preoblikovan po »sliki« Applovega iOS-a, zato velja Microsoftov izdelek za unikatnega. Hkrati velja tudi za preprostega za uporabo in hitrega, kar kaže na to, da se Microsoft bolj ukvarja s tem, kako proizvajalci uglasijo svojo strojno opremo z njegovim sistemom.

Tržnica
Tretji pomemben element pametnega telefona, poleg prej omenjene uglašenosti, pa je »tržnica« ali spletna trgovina aplikacij. Apple tu premočno vodi, pa ne zaradi števila aplikacij, temveč zato, ker vsako aplikacijo pred objavo tudi preveri. Tako je manj možnosti, da gre po namestitvi kaj narobe, hkrati pa gre za zagotovilo, da aplikacije tudi delujejo v vseh Applovih napravah, če pa ne, je jasno navedeno, v katerih delujejo in da jih v druge ne morete namestiti. Androidna tržnica je glede tega liberalnejša, na njej se najde marsikaj, tudi kaj nevarnega. Dodatna težava so razlike med različnimi modeli telefonov, podobno kot je to pri Symbianu, tako aplikacija, ki deluje v telefonu enega proizvajalca, ne bo nujno delovala v telefonu drugega, pa čeprav gre za isti operacijski sistem. Uporabniki imamo več svobode, smo pa tudi večkrat nejevoljni. Microsoftova tržnica pa ima žal še vedno neprimerno manj aplikacij. Čeprav pravijo, da število ni vse, se na koncu izkaže ravno obratno.

Baterija
Podatek, ki pove »zmogljivost« baterije, je izražen v mAh. Višja ko je številka, dlje naj bi telefon deloval. A v praksi ni tako, saj nam podatek ne pove, kako energetsko učinkoviti so najpotratnejši elementi telefona. Recimo procesor ali zaslon. Zato nam kaj dosti ne pomagajo niti podatki, koliko dni zdrži telefon v stanju pripravljenosti, pri predvajanju glasbe in tako naprej, saj so to laboratorijsko izmerjeni podatki, ki s praktično uporabo nimajo ničesar skupnega. Dejstvo je, da če boste pametni telefon veliko uporabljali za brskanje, pošto, igranje, prenašali veliko podatkov, sočasno poganjali več aplikacij, nobeden ne bo zdržal ves dan. Velja pravilo, da baterija na papirju manj zmogljivega telefona običajno zdrži dlje.

Vrednost SAR
SAR je stopnja, s katero celotno telo absorbira energijo radijskega elektromagnetnega sevanja, ki jo merijo v vatih na kilogram (W/kg). Za varno se štejejo vrednosti SAR pod 1,6 W/kg. Poznavalci pa svarijo, da kupci ne smejo uporabljati tega podatka za primerjavo med telefoni, saj gre za največje izmerjene vrednosti. Koliko energije uporabnik sprejme med telefoniranjem, je odvisno od kakovosti sprejema oziroma od tega, s kakšno močjo zaradi tega oddaja telefon. Tako lahko dober telefon, ki ima zapisano višjo vrednost SAR, večino časa oddaja manj energije kot slabši telefon, ki ves čas oddaja na meji, ki jo določa njegov podatek o SAR-u, pa čeprav je ta nižji od SAR-a dobrega telefona. (http://tinyurl.com/cmj4xym).

Tehničnih podatkov pri pametnem telefonu je veliko, res pomembni pa so operacijski sistem, velikost telefona, kakšen občutek imate, ko ga držite v roki, in kako delujejo aplikacije. Žal opažamo, da so kakovost ohišja in materiali, iz katere je narejeno, iz modela v model slabši in bolj ceneni. Če želite »seksi« uporabniški vmesnik, kar Androidov zagotovo ni, se ozrite za sistemoma Windows Phone ali iOS. Ni pa vse v tehničnih podatkih. Pomembno je tudi, ali vam je oblika telefona všeč ali preprosto ni.

Moj mikro, januar 2012 | Uredništvo