Kot kaže, imajo pri Epsonu podobno tehnologijo kot pri dešifrirani kodi tiskalnikov Xerox. Zanimivo pa je, da smo pri tiskalniku AL-CX11 pike našli hitreje kot pri drugih preizkušenih tiskalnikih, saj so natisnjene v ne tako zelo svetlo rumeni barvi (dejansko je razlika v barvi minimalna). Kljub temu koda s prostim očesom ni vidna. Temu je lahko tako tudi zaradi uporabe nekoliko boljšega papirja. V primerjavi z drugimi izpisi smo pri tem tiskalniku po naključju uporabili papir z veliko lepšo strukturo vlaken. Polje, v katerem je 120 pik v matriki 8 x 15 pik, je veliko približno 7 (višina) x 17 (širina) milimetrov in se periodično ponavlja po vsej površini izpisa. Razmak med posamezno piko je približno 1 mm. Kot pa kaže, metoda zapisa podatkov v obliki matrike pik ni enaka Xeroxovi, saj imamo v zadnjem stolpcu sodo število pik. Ali so druge definirani paritetni podatki ali teh sploh ni ali pa smo se zmotili pri štetju pik.

Brez sence dvoma lahko zapišemo, da ta model tiskalnika podjetja Epson tiska skrito kodo. Z dokaj veliko verjetnostjo lahko tudi predpostavimo, da to počnejo tudi drugi modeli omenjenega proizvajalca, saj je načeloma tehnologija namenjena preprečevanju ponarejanja – predvsem denarja. Popolnoma nekaj drugega pa je, kateri podatki so v kodi zapisani in kako jih dešifrirati. Tega ne vemo in načeloma za večino uporabnikov tudi ni pomembno. Koda je za golo oko nevidna, tako da v ničemer ne vpliva na kakovost izpisane strani.

SLABO VIDNE PIKE

Xeroxu podobno polje smo zasledili tudi pri izpisu tiskalnika Minolta MagiColor 3100. Tudi tu gre za matriko 8 x 15 pik, za razliko od prej opisanega tiskalnika Epson je tu polje nekoliko ožje, saj je njegova širina 14 milimetrov – to pove, da so razmaki med pikami manjši od enega milimetra, a so enaki za celotno polje. So pa pike z enakimi tehničnimi pripomočki veliko slabše vidne, saj so malenkost manjše in, kot kaže, tudi nekoliko svetlejše. Imeli smo kar nekaj težav pri prepisovanju matrike, zato dopuščamo možnost, da naša interpretacija ni popolnoma pravilna. Moti nas, da smo v treh stolpcih in treh vrsticah dobili sodo število pik, kar se ne sklada s pravilom paritetnih bitov pri Xeoxovi kodi. Možno je tudi, da gre za drugačen zapis podatkov in da paritete ne uporabljajo.

Tudi pri tem tiskalniku smo lahko prepričani, da tiska skrito kodo po vsej površini izpisa, saj se najdena koda periodično ponavlja. Ne vemo pa, kateri podatki so v kodo zapisani. Sklepamo pa lahko, da gre pri vseh kodah za podobne podatke, torej proizvajalec in model tiskalnika, serijska (ali kakšna druga) številka tiskalnika ter datum in čas nastanka izpisa. Z dovolj visoko gotovostjo lahko tudi sklepamo, da skrite kode tiskajo tudi drugi modeli tega proizvajalca in da ne gre za izjemo le pri tem modelu.

TEŽKO NAJDEN VZOREC

Veliko zanimivejši vzorec smo našli pri tiskalniku Canon LBP 5200, ki je popolnoma drugačen od doslej opisanih kod. Naj že na začetku povemo, da so tudi tu pike z uporabljenimi pripomočki slabše vidne, zato dopuščamo možnost napak pri naši interpretaciji vzorca. Je pa vsekakor dokaj podoben temu, kot ga vidite na sliki. Polje je tudi nekoliko večje, saj smo njegovo velikost ocenili na 14 milimetrov (višina) x 17 milimetrov (širina). Večja velikost polja pomeni tudi, da je v njem veliko več pik, kar lahko pomeni, da bodisi koda skriva več podatkov bodisi je njihov zapis potratnejši in zahteva večje število pik. Zanimivo je tudi, da razmak med pikami ni enak v celotni kodi. Pri prej opisanih kodah smo zaznali, da so razmaki med pikami po višini ali širini vedno enaki. Pri Canonovi kodi pa ni tako, saj so lahko razdalje med pikami en ali pol milimetra. Sosednjih pik z razmakom pol milimetra sicer nismo opazili, smo pa opazili razmake velikosti 1,5 milimetra.

Ne vemo torej, kaj skriva koda, smo pa prepričani, da gre tudi pri tem tiskalniku za skrito kodo. Najdeni vzorec se namreč periodično ponavlja po vsej površini izpisa. Je pa omenjeni primer po svoje zanimiv, saj kaže, da se omenjeno podjetje ni zgledovalo po Xeroxovi kodi, kot so se očitno tiskalniki Epson in Minolta. Glede na posebnost Canonove kode pa bo to verjetno veliko težje razbiti, če se bo kdo sploh odločil za takšno dejanje.

JE KODA, ALI JE NI?

Zadnji iz naše četverice preizkušenih tiskalnikov, tiskalnik Lexmark C752L, nas je postavil pred dilemo. Izpisuje skrito kodo ali je ne izpisuje? Bolj ko smo napenjali oči in opazovali testne izpise skozi povečevalno lečo, manj smo videli. Videli smo nekaj izredno slabo vidnih rumenih pik, katerih položaj se je zdel bolj naključen kakor logičen. Jasno prepoznavnega vzorca nismo videli, kar nas nekoliko bega. Na spletni strani organizacije EFF, ki je prva opozarjala na skrite kode barvnih tiskalnikov, enkrat pravijo, da Lexmark tiska skrite kode, drugič pa to zanikajo. Ker ni vzorca (oziroma ga vsaj mi nismo našli), je izredno težko ogovoriti o skritih podatkih. Edino, kar bi morda lahko bilo resnično, glede na dejstvo, da so na izpisu rumene pike, je to, da Lexmark namenoma natisne nekaj pik po vsem izpisu, ki pozneje povedo, da je bil izpis narejen z enim od njihovih tiskalnikov, ne pa tudi, s katerim modelom in kdaj. Takšen prijem je nekoliko vprašljiv in popolnoma drugačen od drugih.

Možno je tudi, da so pike natisnjene s tako svetlo rumeno barvo, da jih z našimi pripomočki nismo mogli zaznati. Eden od naših testnih izpisov je vključeval tudi velik kvadrat (zaseda površino približno ene četrtine izpisa A4) v modri barvi. Na tej površini smo našli kar veliko rumenih pik in nekaj, kar bi lahko bil vzorec. Pri drugih treh tiskalnikih je bil najdeni vzorec natisnjen tudi v tem kvadratu, vendar pri teh rumene pike niso tako izrazite kot pri Lexmarku. Morda gre pri slednjem za skrito kodo, vendar za to ne moremo dati roke v ogenj. Verjetneje je, da gre za mešanje različnih barv, da dobimo modro barvo. Prav tako ni običajno tiskati kodo le tam, kje je na izpisu nekaj napisano ali narisano. Vsi drugi tiskalniki natisnejo kodo po vsej površini izpisa, o čemer pri tem tiskalniku ne moremo govoriti. Z gotovostjo torej pri tem tiskalniku me moremo odgovoriti, ali tiska skrito kodo ali ne.

Smisle varnostne tehnologije je preprečevanje ponarejanja, predvsem denarja in vrednostnih dokumentov. Kakovost izpisa barvnih laserjev je dovolj visoka, da so ti primerno orodje ponarejevalcev. Logično je torej, da so proizvajalci v tiskalnike vključili tehnologijo, ki omogoča poznejše sledenje. Kot kaže, je poti do istega cilja nekaj, na trgu pa so tudi tiskalniki, ki te tehnologije nimajo. Slednje še ni dokazano brez sence dvoma, saj proizvajalci neradi govorijo o varnostih tehnologijah. Kaj lahko ocenimo z veliko stopnjo gotovosti? Le to, da večina barvnih laserjev na trgu tiska skrite kode! In tudi, da bodo v prihodnosti tehnologijo skritih kod še naprej razvijali oziroma zamenjali s kakšno novo tehnologijo, ki jo bo veliko težje opaziti.