Kljub dejstvu, da je gospodarska kriza vplivala (in še vedno vpliva) tudi na področje telekomunikacij, so tudi telekomunikacije brez dvoma zaslužne za spremembe – tako pozitivne kot negativne – in vpliv na naša življenja. Posledica tega dejstva je, da je danes mogoče telekomunikacijsko industrijo s stališča medijev postaviti ob bok avtomobilski industriji, saj se telekomunikacijske rešitve in storitve oglašujejo praktično na vsakem koraku. Iskanje že omenjenih sinergij med omrežji, storitvami in napravami se je začelo še pred krizo in traja še danes. Spremembe navad pa pomenijo pogosto tudi gonilo napredka. Priča smo hitri rasti večine podjetij, ki ponujajo rešitve s področja telekomunikacij. Podjetja, ki razumejo trg, ocenjujejo, da je na trgu še vedno dovolj »potreb«.
Pomen komunikacij
Ustrezen in hiter razvoj telekomunikacij je bil prvi pogoj in je omogočil tudi poti v druge aktualne trende, kot recimo dostop do podatkov v oblaku (kjer koli, s katere koli naprave in kadar koli). Pogoj so seveda ustrezno zanesljive, odzivne in hitre povezave. Žal pa se prepogosto zgodi, da se v konkretnih projektih vprašanje povezljivosti podcenjuje glede na ostale segmente (v resnici je ravno nasprotno). Dejstvo je, da se kljub včasih podcenjujočemu odnosu položaja telekomunikacij pomen teh povečuje. Vse zmogljivejše mobilne naprave dajejo velik zagon segmentu mobilnih aplikacij, kar vpliva na spremembe celotnega informacijsko-telekomunikacijskega sektorja.
Uravnotežen razvoj informacijske družbe je tudi eden od pogojev trajnostnega razvoja. V digitalni agendi ostajata še vedno pomembni intelektualna lastnina in varnost. Naložbe v digitalno ekonomijo so prav tako pomembne kot infrastrukturni projekti (na primer drugi tir), saj pomenijo bistveno pridobitev za družbo. Stališče evropske komisije je, da je v domeni nacionalnih regulatorjev skrb za stabilna širokopasovna omrežja in njihov razvoj. Ostaja cilj, da bi do konca desetletja imela polovica uporabnikov 100 Mb/s, druga polovica pa 30 Mb/s (ruralna področja) hiter dostop do interneta. Pogoj, da je te cilje mogoče zagotoviti, so odprta omrežja z ustrezno ceno. Zato je v pripravi nova stroškovna metodologija, ki bo omogočala ustrezno določitev cen gradnje širokopasovnih dostopov, ne bo pa določala uporabe tehnologij. Treba se je zavedati, da niso pomembna le omrežja, ampak tudi storitve. Določene lahko prinašajo tudi znižanje stroškov (na primer storitve e-uprava).
Digitalna ekonomija
Digitalna ekonomija nima meja. Omogočati mora enostavno poslovanje in nakup. Glede na pričakovan razvoj lahko pričakujemo veliko pomanjkanje znanja in kadrov. Postavlja se vprašanje, kako ustrezno spodbujati naložbe, novosti in razvoj storitev. Regulacija je smiselna na področju razvoja, izogibati pa se mora področij, kjer bi lahko vpletanje regulatorja pomenilo oviro. Naložbe se bodo brez dvoma pojavljale (in so smiselne) na področjih, kjer bodo ustvarjale nova finančna sredstva. Glede na stanje javnih financ pa ne smemo pričakovati preveč od države. Zato je nujno graditi vzdržne sisteme, ki lahko »živijo« sami sebe, kar omogoča trajnostni razvoj.
Stanje razvoja med državami je različno. Mobilnost postaja nova paradigma, zato marsikdo sploh nima več stacionarnega telefona ali namiznega računalnika. Evropa išče novo tehnološko »špico«, kar je nazadnje dosegla s tehnologijo GMS. Napoveduje se nujnost podpore prenosa visokokakovostnega videa oziroma z njim povezanih storitev. Problem pa bi lahko bili veliki stroški investicij v primeru nizkih penetracij. Za naslednji dve leti so velika pričakovanja povezana s tehnologijo LTE, s katero bi lahko uspešno reševali tudi problematiko ruralnih področij. LTE lahko pomeni tudi resno alternativo fiksnim omrežjem.
Vsekakor je dobro poznati prihajajoče smernice. Običajno pa se dogodki na področju telekomunikacij zgodijo prej od napovedi. Potrošniki so gonilo razvoja, tehnologija pa se praktično brezšivno vključuje v naša življenja. Število uporabniških naprav in aplikacij se bo še naprej povečevalo tako na delovnih mestih kot v primeru domače uporabe. Pričakujemo lahko širjenje širokopasovnih dostopov na mikrolokacijah. Podatki se bodo iz naprav v veliki meri preselili v različne oblake, kar pomeni, da bo pametna naprava postala »vmesnik« za dostop do podatkov v oblaku, ki bo zagotavljal potrebno inteligenco. Takšna rešitev je dobra za podjetja, saj preprečuje izgubo podatkov v primeru kraje ali izgube naprave.
Spreminjanje navad
Spreminjajo se tudi navade pri ogledu video vsebin, predvsem televizije. V tujini zato hitro pada delež oglaševanja na televiziji. Razvoj gre v smeri poosebljenega oglaševanja, plačilo pa se izvršuje le po dejanskem dosegu. Drugačne modele tarifiranja lahko pričakujemo tudi na področju interneta stvari (internet of things) in velike količine podatkov (big data). Podjetja se šele »učijo«, dejstvo pa je, da je mogoče prodajati »inteligenco« zbranih podatkov. Kljub slabim izkušnjam iz preteklosti na področju rešitev za pametni dom lahko od velikih ponudnikov (na primer Googla) pričakujemo nov »zagon«. Še več inteligence lahko pričakujemo tudi pri upravljanju velikih omrežij (energetika, transport, komunala) in proizvodnjah. Zaradi vpeljave robotov v širšem obsegu lahko pride tudi do 30-odstotnega zmanjšanja delovnih mest. Najbolj zanimivo je, da določene navedene smernice že izkoriščajo »netradicionalni« uporabniki.
V kopici različnih pojmov se uporabniki vedno ne znajdejo najbolje. Včasih sorodne pojme se zaradi različnih razlogov – predvsem marketinških – ločuje. Povezljivost M2M (machine to machine) lahko operater definira kot storitev, namenjeno podjetjem, IoT (internet of things) pa drugim uporabnikom. Telekomunikacijski operaterji postajajo tudi zanimiv in vse pomembnejši prodajni kanal, saj se povezujejo z različnimi podjetji (predvsem zagonskimi podjetji). Vsem prednostim navkljub pa je legitimno vprašanje: ali telekomunikacije z vsem svojim vplivom in razvojem ne uničujejo kakovosti življenja? Posel kot univerzum? Kako bomo uporabili tehnologijo, je odvisno predvsem od nas samih.
Izgubljanje prihodkov
V preteklih letih so operaterji na račun novih storitev izgubili nezanemarljive deleže dohodkov. Dobiček izgubljajo na račun tako imenovanih OTT (over-the-top) ponudnikov. Spreminjajo pa se tudi poslovni modeli teh, saj smo že priča določenim spremembam (na primer Skype for Bussines). Pomembno se je zavedati, da vse storitve niso enake. Po drugi strani pa smo priča enakim rešitvam, ki se ponujajo pod imeni lastnih ali lokalnih blagovnih znamk (tako imenovani white label). To postaja pomemben element tudi na področju različnih oblačnih storitev. Ker marketinške prednosti tovrstnih storitev že poznamo, omenimo le nekatere »značilnosti« lastnih projektov. Uporabnik je brez dvoma pod pritiskom, saj projekt mora uspeti (v praksi naj bi veljalo, da jih 65–70 odstotkov ne uspe v skladu s pričakovanji). Pogosto je zelo težko oceniti trenutne in prihodnje potrebe, zato se lahko zgodi, da imamo virov premalo ali preveč.
Kaj pa varnost?
Varnostni vidik pomeni danes največjo zavoro pri vpeljavi mobilnih naprav. Pogosto je težava tudi skupna uporaba mobilnih naprav oziroma široka paleta tipov mobilnih naprav. Kljub različnim marketinškim informacijam o izdelkih uporabniki in ponudniki rešitev ugotavljajo, da veliko mobilnih naprav še ne dosega potrebne »zrelosti« za uporabo v poslovnih okoljih. Poleg odgovorov na različna vprašanja in poznavanja primerov dobrih praks bo nujno izobraziti uporabnike. Eno večjih nevarnosti lahko predstavlja tudi uporaba različnih dostopovnih točk in vse možnosti zlorab, ki jih tovrstni dostopi omogočajo. Dobro zavedanje vseh nevarnosti namreč omogoča ustrezne varnostne ukrepe in zmanjšuje možnosti različnih zlorab.
Končajmo letošnje »vtise« s trenutnim stanjem uporabe Ipv6. Naslovni prostor Ipv4 je izkoriščen, zato IP-naslovi verzije štiri niso več na voljo. S problematiko vpeljave Ipv6 se bo treba resneje spopasti, saj je do leta 2020 predvidenih okrog petdeset milijard naprav, ki bodo priključene na omrežje. Že danes gre prek Googla okrog 5 odstotkov prometa prek Ipv6.
Kakšna mora biti aplikacija
Verjetno se marsikomu zastavlja vprašanje, kakšne lastnosti mora imeti sodobna aplikacija. Aplikacije lahko ločimo v več skupin: namizne, spletne, mobilne (nekateri jih imenujejo moderne) … Dobra mobilna aplikacija mora omogočati delo kjer koli in kadar koli, na »kateri koli« napravi, po možnosti mora podpirati tudi upravljanje na dotik. Podpirati mora povezljivost z oddaljenim sistemom, delovati pa mora tudi, če povezava ni na voljo (seveda v omejenem obsegu). Omogočati mora enostavno in varno namestitev, odstranitev, nadgradnjo, po potrebi mora omogočati tudi »vsiljene« funkcije, preprosto dosegljivost podatkov (tudi v primeru zamenjave naprave). Omogočati mora tudi ustrezno obvladovanje varnostnih tveganj – ne glede na dejstvo, ali napravo uporablja en ali več uporabnikov. Predvsem pa mora imeti aplikacija svoj namen. Zavedati se je treba, da »novosti« rešujejo vedno le del težav, prinesejo pa določene nove.
Če morda razmišljate o novi aplikaciji, je tu še nekaj informacij: od približno 1.000.000 aplikacij v Applovi tržnici ima le okrog 1000 aplikacij več kot 50.000 uporabnikov. Kljub zmogljivejšim napravam ima 83 odstotkov ljudi le deset ali manj aplikacij, skoraj 80 odstotkov aplikacij pa je »zombijev«, saj jih nikdar ne poženemo. Kaj je torej uspešna in dobra aplikacija? Izboljšati mora uporabniško izkušnjo, kar pomeni, da z njeno pomočjo določeno opravilo izvedemo boljše, hitreje ali v večjem obsegu. Omogočati mora preprost prehod med napravami (uporaba oblaka) ter hiter in preprost odziv/nadomestitev v primeru kraje, izgube ali okvare naprave.
Razvijalci so pogosto v dilemi, kako ponuditi aplikacijo. Če je aplikacija brezplačna, je vprašljiva vzdržnost takšnega modela in dolgoročnost razvoja. Uporabniki nakupov (pa če je znesek še tako majhen) ne marajo, rešitve se kažejo v smeri različnih »naročnin«. Dejstvo je, da v primeru brezplačnih oziroma komercialnih nadgradenj le-teh 1 odstotek uporabnikov, ki ta prehod izvede, plača tudi »strošek« brezplačnih uporabnikov. S stališča določenih skupin – na primer otrok – pa je sporen koncept Freemium, saj lahko pogosto pride do izkoriščanja »odvisnosti«. Verjetno ste že sami ugotovili, da je razvoj same aplikacije le vrh ledene gore.
Moj mikro Januar Februar 2015 | Marko Koblar
