To velja za vse »moderne« naprave, od pametnih telefonov, tabličnih računalnikov, nosljivih naprav, naprav interneta stvari do televizorjev in drugih naprav zabavne elektronike. A vzemimo konkretni primer. Samsung je v začetku pomladi leta 2012 zahteval za 55-palčni televizor ES6100 okoli 1600 evrov, proti koncu tistega leta pa manj kot 1100 evrov. Dobrega pol leta in cena je občutno padla. Kdor je ta televizor, ki sicer ni bil med najboljšimi ponudbami tistega leta, kupil prekmalu, se je močno uštel. Podobno bi veljalo tudi za pametne telefone, če bi te nehali prodajati mobilni operaterji in bi tudi zanje v celoti veljali zakoni prostega trga. A kljub temu se tudi pametnega telefona ne splača kupiti takoj, ko pride na trg. Nekaj mesecev pozneje je njegova cena nižja. Vedno se splača počakati nekaj časa, če ne zaradi cene, pa zato, da se v tem času pokažejo vse morebitne skrite napake.

Zgodnji posvojitelj

Leta 1962 je sociolog Everett M. Rogers objavil teorijo »difuzije inovacij«, v katero je vpeljal pojem zgodnjega posvojitelja (early adapter) kot osebe, ki takoj poseže po novosti, ko je ta na voljo. Bodisi gre za tehnološke naprave, modo, politično prepričanje ali katero drugo področje človekovega udejstvovanja. Kot tak izdelovalcu ni pomemben le kot kupec, ki je pripravljen za novost odšteti nekoliko več denarja, temveč tudi kot vir podatkov za njen razvoj.

Rogers je pisal o dvostranskem sodelovanju. Prvi kupci imajo po njegovem dostop do novih tehnologij ali naprav, so izpostavljeni problemom in neprijetnostim med uporabo, zato pa naj bi napravo dobili po ugodnejši ceni ali imeli boljši dostop do izdelovalčeve tehnične pomoči. Izdelovalec bi na drugi strani od njih pridobil prvi zaslužek ter dragocene podatke za razvoj naprave oziroma tehnologije in nastop na trgu. Danes bi tem ljudem prej dejali »beta« preizkuševalci kot zgodnji posvojitelji. Kajti kot takšne izdelovalci vidijo ljudi, ki so takoj pripravljeni postaviti se v vrsto, ko je nova naprava na voljo, in plačati ceno, ki jo izdelovalec postavi. Neke vrste davek za zgodnji nakup. Za to pa ne dobijo dodatnih ugodnosti, le možnost hvaliti se z novo napravo toliko časa, dokler je nimajo tudi drugi. Za zgodnje posvojitelje označujejo tako kupce, ki hitro kupijo najnovejši model naprave, naslednika leto starega modela, kot tudi kupce, ki kupijo popolno novost na trgu. Napravo, ki je do takrat še bilo. Primer prvega so novi modeli pametnih telefonov ali tabličnih računalnikov, drugega pa nosljive naprave in naprave interneta stvari.

Prehitra menjava generacij

Xiaomi je tretji največji izdelovalec pametnih telefonov, takoj za Samsungom in Applom, čeprav ga opisujejo kot mlado podjetje. Ali moderno startup (štartnik). Nima veliko modelov telefonov, nove generacije pa ne predstavlja tako hitro kot drugi izdelovalci. Namesto vsakega pol leta ali enkrat na leto vsakih osemnajst mesecev. Zaradi tega, in ker ne plačuje oglaševanja in telefone prodaja le prek svoje spletne strani, so cene nižje od cen tekmecev. Poslovni model z nizkimi maržami pri tem podjetju deluje.

Na primer smo opozorili, ker iz ust izdelovalcev elektronike redno slišimo, da bi propadli, če vsako leto ne bi predstavljali novih modelov. To hitenje pa ima pasti. Naprave morda niso funkcionalno dovršene, niso dovolj dobro preizkušene ali niso dodelane. Za tablifon Note 4 smo v prejšnji številki revije zapisali, da šele pri njem delujejo nekatere funkcije, ki so bile predstavljene že pri modelu Note 3, kot bi morale. Druga past je, da stari model takoj po predstavitvi naslednika izgubi vrednost. Ker vseh še niso prodali, jih morajo ponuditi po nižjih cenah. Dobro sicer za kupce, ki so pripravljeni čakati na ugodno ponudbo, slabo za prodajalce, ki morajo največkrat »požreti« razliko, če imajo v skladiščih še kaj neprodanih.

Eksotične možnosti

Dobra stvar nasičenosti trga mobilnih naprav so poskusi izdelovalcev, da z vgradnjo elementov ali funkcij, ki jih drugi nimajo, prepričajo kupce. Vprašanje je, ali ideja zaživi, lahko je popolna brca v temo. Čeprav takšen izdelek izdelovalec nameni manjšemu številu uporabnikov, ga mora izdelati v dovolj veliki seriji, da se mu proizvodnja splača. Če serijo razproda, je zadel terno, če ne, njemu in trgovcem v skladišču ležijo neprodane naprave, ki se jih morajo znebiti, pa tudi če jih ponudijo »pod ceno«.

Primer je tablica Lenovo Yoga Tablet 2 Pro z vgrajenim projektorjem. Namenjena je poslovnim uporabnikom, ki jo lahko uporabijo v namene predstavitev, ko jim projektor ni na voljo. Cena za tablico, ki ima za tablico neobičajno velik 13-palčni (33 cm) zaslon ločljivosti QHD, je temu primerna. Niti ni previsoka, glede na zmogljivosti tablice. Vprašanje pa je, ali se bodo kupci zanjo odločili v poplavi veliko cenejših tablic. Če vidimo uporabno vrednost v vgrajenem projektorju, smo pripravljeni nekaj časa počakati in ocenjujemo, da je takšnih kupcev, kot smo mi, malo, potem smo na dobri poti. Tudi če se motimo in bo tablica prodajna uspešnica, ne izgubimo veliko. Jo bomo kupili po zahtevani ceni nekoliko pozneje, v vmesnem času pa premislili, ali se jo res splača kupiti.

Vezati se ali ne?

Dejstvo je, da večino pametnih telefonov prodajo mobilni operaterji v sklopu svojih akcijskih ponudb. Napravo na prvi pogled dobimo po ugodnejši ceni, zato pa operaterju obljubimo eno ali dve leti (skoraj) popolne zvestobe. Enoletna vezava še ima neki smisel, zvestoba za dve leti pa ne, a tudi v tem primeru je pametno nekaj časa počakati. Razlog je očiten. Vsako leto novi modeli. Ko je na trgu nov, staremu pada cena. Še vedno pa niso vsi izdelani prodani, zato so na voljo po nižjih cenah. Operater bo znižal cene zanje, pa tudi v spletni ponudbi bodo cenejši. Popolnoma nič ni narobe, če imamo eno leto star model, namesto najnovejšega, saj tudi ta nudi več, kot večina uporabnikov potrebuje.

Konec lanskega poletja je naš največji operater ponudil iPhone 5C za manj kot sto evrov, občutno cenejši pa je bil konec leta tudi model iPhone 5S za uporabnike, ki so se odločili zamenjati operaterja. Telefon, za katerega so pred predstavitvijo »šestice« zahtevali več kot 500 evrov, pa še ta cena je bila subvencionirana (tako vsaj trdi operater), so nudili za pol nižjo ceno. Iphone 5S (32 GB) za 250 evrov pa se vedno splača kupiti, kljub dveletni vezavi!

Vedno ni tako

Zadnja primera sta specifična in verjetno povezana s privatizacijo Telekoma. Zadnjega pol leta preteklega leta je ta operater na vse mogoče načine speljeval uporabnike drugih operaterjev in večal njihovo število, saj bo to vplivalo na ceno, ki jo bo država zanj iztržila. Apple je namreč primer izdelovalca, kjer se največkrat čakati ne izplača. Do zadnjega trenutka pred predstavitvijo novih modelov so cene starih enake, kot so bile ob njihovi predstavitvi. Nato pa padejo, a le za toliko, kot želi Apple. Je vsaj predvidljivo. Eno leto star telefon ali tablico bomo lahko kupili za kakšnih sto evrov ceneje. Podobno cene s časom ne padajo Googlovim napravam iz družine Nexus, saj so njihove cene ob predstavitvi najnižje možne. To velja le za naprave, ki jih Google prodaja prek svoje spletne trgovine, ki pa v Sloveniji ni dostopna.

Če ne kupujemo Applovih ali Googlovih naprav, se pri vseh drugih napravah splača počakati vsaj pol leta, ker utegnejo cene pasti. To ni pravilo, ki bi popolnoma veljalo, je pa velika verjetnost, da bo tako. Izdelek je vedno najdražji na začetku prodajnega cikla, nato pa cene počasi padajo oziroma se prilagajajo stanju na trgu.

Moj mikro, marec – april 2015 | Marjan Kodelja |