Doma si želimo na primer ogledati film Zvezdne steze: V temo. Film je bil v kinematografih lani, avgusta je bil že na voljo v digitalni obliki v omenjenih storitvah (v spletnih trgovinah), na DVD-ju pa je bil na voljo septembra. Kakšne so naše možnosti? Slabe. Morda je omenjeni film na DVD-ju (Blu-rayu), ko članek berete, izšel tudi v Sloveniji. Če je tako, kot primer vzemite novejši film. Morda boste na spletu našli spletno trgovino, ki bo kupljeni fizični nosilec poslala na vaš dom. Boste pa čakali, da bo pošiljka prispela. Ogled novejših vsebin prek spleta takoj, v obliki pretočnega videa, pa v večini primerov za Slovence ni mogoč. In še dolgo, kot kaže, tudi ne bo.

Začnimo tam, kjer najmanj boli. Slovenska politika je pred dvema letoma spremenila kazenski zakonik. Prej so lahko organi preganjali le ljudi oziroma organizacije, ki so s piratstvom pridobile premoženjsko korist, po novem lahko vsakogar, ki s spleta pretoči nelegalno datoteko. Nekaj je, kaj piše na papirju, drugo je resničnost. V praksi namreč slovenski organi v rokah nimajo (vsaj uradno ne) orodij za nadzor spleta in odkrivanje nelegalnih prenosov. Drugače povedano: da bi se pred slovenskim sodiščem znašel nekdo, ki ima na svojem računalniku nekaj gigabajtov filmov, serij in glasbe, je (še vedno) malo verjetno. Ne pa čisto nemogoče. Vse je mogoče, kjer je volja. Kako? Tako, da ponudniki dostopa v internet spremljajo vedenje na spletu in opozarjajo uporabnike, ki kršijo avtorske pravice.

Način boja proti piratstvu v tujini je različen, pod črto pa velja, da je stopnja piratstva močno padla na trgu, kjer imajo ljudje na voljo legalne možnosti nakupa. Torej da so na voljo spletne storitve po primernih cenah. Izključno represija ni dosegla želenih rezultatov. Ne v Franciji ne v Nemčiji. Tam se je pokazalo še nekaj, zaradi česar so bili Nemci prisiljeni na zahtevo organizacij za varstvo potrošnikov spremeniti zakon. Pošiljanje dopisa s kaznijo v nekaj sto evrih so pravna podjetja pograbila z obema rokama in ga spremenila v svoj poslovni model. Več kot štiri milijone Nemcev je dobilo opozorilo, med njimi so bili tudi štirinajstletniki, s povprečno kaznijo 800 evrov. Zato je nemška država omejila, kolikšna je lahko kazen za prvi prekršek – povratnike lahko še vedno oglobijo za višje vsote – na 150 evrov (ki ni kazen, temveč strošek pošiljanja opominov). Kljub nasprotovanju lastnikov avtorskih pravic, ki so poseg države videli kot napačno sporočilo uporabnikom in kot tiho privoljenje v nelegalne prenose.

Neizpodbitno pa je, da Evropa vidi nelegalne prenose kot kriminalno početje, zato ne moremo pričakovati, da se proti temu spletnemu pojavu države ne bodo borile. Prej ali slej bomo tudi v Sloveniji priča preganjanju ljudi, ki nelegalno prenašajo vsebine, in ne le lastnikov storitev, ki to omogočajo. Čeprav se ne spomnimo, da bi se kakšen od teh znašel pred slovenskim sodiščem. Zakaj v Sloveniji še nismo priča odmevnejšemu pregonu piratov? Zdi se, da v danem trenutku to ni na prednostnem seznamu politike. Zakone smo ustrezno spremenili, da smo ugodili zahtevam EU, to pa je za zdaj vse. Morda je, kot bomo videli v nadaljevanju, tako celo prav.

Počutimo se kot fantič (ali dekletce) pred pladnjem, polnim sladkih dobrot, ki se jih ne sme dotakniti. Vidi jih, pred njim so sladkosnedna nebesa, a če bi se jih dotaknil, bi ga »velika mama« s šibo po roki. Na sejmu zabavne elektronike (CES) v Las Vegasu je bil glavna zvezda Netflix. Prisoten je bil na vseh predstavitvah televizorjev ločljivosti 4K kot ponudnik ustreznih vsebin. Kako lepo, vendar … Netflixa v Sloveniji (kot tudi v večini evropskih držav) ni. Kot tudi ne sorodne storitve Hulu. Za obe pa je znano, tudi statistično dokazano, da sta »krivi« za znižanje stopnje piratstva povsod tam, kjer sta na voljo. Uporabnikom za »pravično ceno« nudita enostaven dostop do novih filmov, serij. Potrebujete napravo, pametni telefon, televizor ali tablični računalnik, na kateri si vsebino ogledate. Ne prenesete je na svoj pomnilnik, kar traja, pogledate jo takoj, kar pomeni, da se video pretaka na napravo (streaming). Nič več zamudnega iskanja po straneh s torrenti, bojazni, da so datoteke okužene, čakanja, da se datoteka prenese, in skrbi, da je v nepravem kodeku. Kadar ima uporabnik čas, klikne, gleda, če ga kaj zmoti, ustavi ali prekine gledanje in pozneje nadaljuje tam, kjer je prekinil. Ne marate skupinskih ogledov v kinematografih ali pa nimate ustreznega predvajalnika, ki bi predvajal film s kupljenih medijev? Zakaj bi te sploh kupili, si doma delali arhiv, ko večino filmov (serij) pogledate le enkrat? Zaradi te enostavnosti kot tudi zaradi cenovne politike je Netflix zgodba o uspehu v vseh državah, kjer je na voljo. In dokazuje, da bi večina ljudi raje plačala za vsebino, kot bi jo nelegalno prenašala, če bi imela možnost. Kot smo dejali, je pri nas nima. Na voljo imamo Applovo trgovino iTunes, vendar je ta bolj kot ne vezana na Applove naprave, prav tako pa nam ne nudi najnovejših vsebin. Stare stvari pa naj gleda, kdor hoče. Voyo.si je vezan na vsebine, ki jih ima oziroma jih kupi Pro Plus. V obeh primerih pa to niso filmi, ki so v kinematografe prišli pred pol leta, kar je povprečni čas, ko je vsebina na voljo v storitvah spletnega pretočnega videa. Prav tako nimamo polnega dostopa do Googlove ponudbe. Ta ima v svoji trgovini Play tudi možnost nakupa ali najema filmov in serij. A kot smo zapisali, ne za vse. Enako velja za Amazon, pa še kakšna legalna tovrstna storitev, ki pri nas ni na voljo, bi se našla. Pravzaprav vse legalne, saj so te vezane na pravila, ki jih določajo lastniki vsebin, ti pa, kot vemo, po drobtinicah odmerjajo svoje »mojstrovine« po svetovnih trgih. Izjema je le storitev HBO GO. A ena lastovka še ne prinese pomladi.

Kjer ni legalnih možnosti, za katere pa vsi vemo, da so, je primeren prostor za cvetenje nelegalnih. Odveč je vedno znova opozarjati, da nelegalnih ne bi bilo, če bi bila na voljo legalna, kajti tudi nelegalne morajo od nečesa živeti. Ker ne morejo prodajati vsebin, prodajajo oglase. In očitno od tega dobro živijo. Kajti drugače jih ne bi bilo. Gostujejo na strežnikih v državah, kjer jih (še) ne preganjajo. Malce za šalo: ko jih bodo povsod pregnali, bo še vedno Severna Koreja.

Prišli smo, kamor pes taco moli. Nelegalne aplikacije pretočnega videa s kar kakovostnim (beri: velikim) izborom vsebin filmov in serij. Ker ne bi radi, da bi nas obtožili napeljevanja h kriminalnemu početju, moramo jasno in glasno zapisati: nelegalni prenosi in ogledi avtorsko zaščitenih del so kriminalno početje. Zadnje mesece je aktualna storitev/aplikacija Movie box, kakor se imenuje v sistemu iOS, oziroma Show Box v okolju Android. Kot kaže, izvira iz Rusije, a to niti ni tako pomembno. Show Box je bil kratek čas v Googlovi tržnici, nato pa umaknjen, ko je Google ugotovil (ali bil opozorjen), da gre za nelegalno storitev. Tudi če bo storitev čez čas ukinjena, naj omenimo, da je še nekaj podobnih oziroma bi se hitro pojavile nove, ki bi jo zamenjale. Kjer je povpraševanje, je vedno tudi ponudba. Ker so Applove naprave zaprte, aplikacijo lahko nanje namestite le, če napravo najprej odklenete, nato pa jo najdete v sistemu (aplikacijo) distribucij s strani Appla nepotrjenih aplikacij Cydia. Odklepanje naprave (jailbreak) je postopek, ki nekaj časa traja in tudi ni primeren za popolne začetnike, namestitev aplikacije po tem pa je hitra. V Googlovem sistemu Android je vse še enostavnejše. Naprave ni treba odkleniti (tu se postopek imenuje »rootanje«), ker pa aplikacije ni v tržnici, jo morate najti na spletu. Pred tem morate med nastavitvami sistema omogočiti namestitev aplikacij iz neznanih virov. Aplikacijo najdete z Googlom, vpišete ime aplikacije in končnico datoteke .apk. Nekaj truda in branja je potrebnega, da najdete še delujočo povezavo. A pozor! Pri teh aplikacijah je tudi možnost, da so okužene s škodljivo kodo, česar ne morete vedeti. Nameščanje takšnih aplikacij zato spada v kategorijo »na lastno odgovornost«. Datoteko prenesete v pomnilnik naprave, kliknete nanjo in s tem sprožite postopek nameščanja. Ko je nameščena pa … obilo užitka pri gledanju. Z malce truda lahko telefon priključite na televizor in si film oziroma serijo ogledate na velikem zaslonu. Ker je to odvisno od mobilne naprave (telefon, tablica) in od televizorja, ni preprostega recepta, kako to storiti. Pri novejših napravah je to mogoče brezžično ali prek kabla.

Ker sta uporaba in ponudba omenjene aplikacije podobni uporabi storitve Netflix, postane zelo hitro jasno, zakaj je priljubljena. Zaključimo kot državljan, ki spoštuje tako zakone kot tudi moralno etične standarde. V vsem letu je morebiti nekaj aktualnih filmov, ki bi si jih radi ogledali doma skupaj z družino. Zanje smo pripravljeni plačati, a našega denarja nočejo. Torej smo prisiljeni uporabljati nelegalne poti oziroma bi se morali zadovoljiti, da smo drugo- ali tretjerazredni zemljani, ki do tega niso upravičeni. Nikakor pa se z zadnjim ne strinjamo.

Moj mikro, marec - april 2014 | Marjan Kodelja