Kar imamo, nam zadostuje

Prišli smo do točke, kjer so celo najcenejši pametni telefoni dovolj hitri za večino uporabnikov in jim nudijo tisto, kar želijo oziroma potrebujejo. So razlike v kakovosti med najcenejšimi in najdražjimi telefoni. O tem ni dvoma. Vendar če tehtamo, kupiti telefon za sedemsto ali za dvesto evrov, toliko bolj, če je denarnica že dodobra izpraznjena, ni dvoma, katerega se bolj splača kupiti. Smo že blizu temu, da slabega telefona ne bomo mogli več kupiti? Na slovenskem trgu je vse manj poskusov prodaje zelo slabih mobilnih naprav. V prihodnje pa jih bo še manj. Kupiti telefon ali tablični računalnik, ki ga doma ne bo mogoče niti prižgati, ker bo pokvarjen že v času nakupa oziroma se bo pokvaril nekaj tednov po začetku uporabe, je že skoraj nemogoče. Hkrati smo uporabniki leto dni ali celo več let starega, tedaj vrhunskega modela pametnega telefona popolnoma zadovoljni s tem, kar ta nudi. Moti nas lahko le izrabljena baterija, a to je mogoče zamenjati.

Poslušamo ljudi, ki pravijo naslednje: »Kar nudita iPhone 4S ali Galaxy S3, je vrh glave, kar potrebujem.« Samsungovi telefoni nikoli niso bili statusni simbol, tako kot Applovi, vendar je tudi med fanatičnimi zagovorniki vsega »jabolčnega« vse manj tistih, ki so telefon pripravljeni zamenjati vsako leto. V družbi nisi manj cenjen, če imaš namesto najnovejše »šestice« lanski ali predlanski model. Vendar Applu še ne gori pod nogami, Samsungu pa se je zmanjšal prihodek in še bolj dobiček. Nekaj na račun uporabnikov, ki posegajo po cenejših kitajskih telefonih, del pa tudi na račun dejstva, da so uporabniki zadovoljni z njegovimi nekoliko starejšimi modeli. Model S3 je bil pred dvema letoma velika prodajna uspešnica, česar ne moremo reči za naslednika S4 in S5. Če malce bolj pogledamo, kakšne so razlike med temi tremi modeli, je hitro jasno, zakaj. Tudi obsedenost s pametnimi mobilnimi telefoni je manjša, kot je bila. Nenehno smo se z njimi igrali, v vsakem prostem trenutku, da smo bili opaženi. Danes jih imamo na mizi in jih uporabimo, kadar jih potrebujemo.

Novosti, ki jih ne potrebujemo

Predstavitev vsakega novega zmogljivega modela telefona za kratek čas povzroči skomine po zapravljanju denarja, ni pa več sposobna ustvariti evforije med kupci. Če izdelovalci želijo priznati ali ne, dali so nam tisto, kar potrebujemo, novosti pa nujno ne pomenijo razlike. Oziroma ravno nasprotno. Lahko vplivajo na krajši čas trajanja baterije. Večanje ločljivosti zaslona lahko spada v to kategorijo.

Navdušenci nad tehnologijo se s tem ne strinjajo in navajajo, da imajo novi telefoni hitrejše procesorje, morda celo 64-bitne, zaslonska tehnologija AMOLED ima višji kontrast, višja ločljivost zaslona pomeni ostrejšo sliko, zmogljivejša kamera daje boljše fotografije in videoposnetke, nov telefon je lepši in tanjši (kot da bi dva ali trije milimetri kaj pomenili). Vse to je sicer res, vendar, kot smo že velikokrat zapisali, malenkostno razliko v hitrosti delovanja telefona, v kakovosti slike na zaslonu ali v kakovosti fotografije opazimo le, ko telefona med seboj primerjamo. Leto dni star telefon ali pol cenejši telefon ne prikaže spletne strani ali poštnega sporočila toliko počasneje, da bi to opazili, če smo na primer dan pred tem to počeli na dražjem ali novejšem modelu. Razlike so večje na papirju kot pri vsakodnevni uporabi in ne vplivajo dosti na uporabniško izkušnjo.

Zadnji dve leti izdelovalci pametnih mobilnih naprav v telefone vgrajujejo funkcije in tipala, ki so primerni za reklamne namene, tudi če nimajo (skoraj) nobene uporabne vrednosti. Tipični primer je tipalo za srčni utrip na hrbtni strani modela Galaxy S5. Na reklami se lepo sliši, da to telefon omogoča, ker ne pomislimo, da te možnosti nikoli ne bomo v resnici potrebovali. Je pa v telefonu, kar pomeni, da tipalo porabi nekaj energije. Če je še tako malo, več, kot je treba. Podobna zgodba je tudi tipalo prstnih odtisov v tem telefonu. Čudovita stvar, če bi delovalo, tako kot bi moralo. Pa ne. V večini primerov, če nismo res natančni in potegnemo prst prek njega pod pravim kotom in s pravo hitrostjo, moramo vsaj dvakrat poskusiti, preden je branje odtisa uspešno. Ker so novi telefoni iz leta v leto tanjši, se pojavljata še vsaj dva problema. Tanko ohišje pomeni tanjšo baterijo in krajši čas njenega trajanja. Ker je ohišje tanko, je vse več problemov tudi s pregrevanjem. Telefoni samodejno preidejo v režim nižje porabe (na primer z znižanjem hitrosti delovanja procesorja) in od obljubljene največje zmogljivosti telefona nimamo ravno veliko. Strojna oprema vrhunskih modelov je postala preveč zmogljiva za velikost in debelino ohišja.

Dodajmo strojni še programsko plat zgodbe. Uveljavljeni izdelovalci telefonov s sistemom Android na tega dodajo svoj uporabniški vmesnik, bolj je načičkan, bolje je, ter svoje aplikacije in storitve, ki jih velikokrat ne moremo odstraniti. Vse to vpliva na porabo virov, procesorja in pomnilnika in v skrajnem primeru lahko tudi upočasni delovanje telefona, naredi delovanje manj odzivno ali pa izniči potencialno prednost zmogljivejše strojne opreme. Nobena skrivnost ni, da če telefon opremimo z bolj čistim sistemom, na primer CyanogenModom, imamo veliko možnosti, da ta deluje hitreje, kot pod originalnim sistemom. Da ne omenjamo tega, da je dobršen del cene dražjih telefonov tudi cena razvoja programske opreme. Ki je morda v večini primerov niti ne potrebujemo ali pa celo na našem področju ne deluje.

Zanimajo jih le ocene

Vse bolj postaja očitno, da izdelovalce mobilnih naprav zanimajo le ocene njihovih izdelkov, merjene hitrosti delovanja, kakovost fotografije oziroma vsega, kar lahko izmerimo, da se z njimi lahko hvalijo. Znana je lanska zgodba, ko so Samsung in še nekateri drugi izdelovalci vplivali na aplikacije za merjenje hitrosti delovanja, da so te prikazale boljše rezultate za njihove telefone. Temu se prilagajajo, ko oblikujejo nov model naprave, ne pa skrbi, da bi bila ta tudi v resnici boljša.

Zdaj ko so nam prodali, kar potrebujemo, nam želijo prodati, česar ne potrebujemo. Višja ločljivost zaslona, več pik v tipalu kamere, hitrejše delovanje samodejnega ostrenja, tanjša ohišja, verjetno bi lahko našteli še kaj, so podrejeni temu cilju.