Sevanje v zraku

Vmesnika Wi-Fi (WLAN) in Bluetooth sta si podobna glede uporabljenih frekvenc, ne pa tudi moči oddajanja. Oba oddajata v visokem frekvenčnem območju 2,4 GHz, novejši standardi vmesnika Wi-Fi tudi v območju 5 GHz, moč oddajanja pa je odvisna od frekvence, v primeru vmesnika Bluetooth pa tudi od želenega dosega (glej razpredelnico). Vmesnik Bluetooth je namenjen delovanju na kratkih razdaljah, naprave tako imenovane klase 3 z največjim dosegom in hkrati najvišjo močjo oddajanja so redke v domačih okoljih, pa tudi v tem primeru govorimo o razmeroma nizkih močeh oddajanja reda velikosti milivatov.

Iz fizike vemo, da moč signala upada s kvadratom razdalje, in to je tudi razlog, da naj sevanje dostopnih točk omrežja Wi-Fi, ki so postavljene razmeroma daleč od mest, kjer se zadržujemo (na primer visoko pod stropom), ne bi pomenilo grožnje zdravju. Tu je tudi druga plat medalje. Večja moč oddajanja pomeni večji doseg. Pred leti nekatere države niso omejevale najvišje moči »oddajnikov« v splošni prodaji in tam ste lahko kupili usmerjevalnik, z njim pa dosegli večje brezžične razdalje (v primeru usmerjene povezave tudi nekaj kilometrov). To vedo fantje, ki so in ki si še vedno po naselju prek Wi-Fi-ja delijo en dostop v internet. Omejitve v moči oddajanja so postavljene zaradi varovanja zdravja ljudi, pa tudi pri teh je treba vedeti, da gre za najvišje dovoljene in da večina naprav celo deluje z manjšimi močmi. Naprave za brezžično omrežje, ki delujejo nad območjem 5,25 GHz, morajo imeti sistem za samodejno prilagajanje moči oddajanja, drugače je dovoljena moč za polovico nižja. Tu je spet na delu fizika. Višja frekvenca pomeni krajši doseg. Drugače povedano, višje moči so dovoljene, ker imajo na ljudi enak vpliv kot nižje moči pri nižjih frekvencah.

Realno gledano omrežje Wi-Fi glede na trenutno vedenje ne pomeni grožnje zdravju. Vrednosti SAR tipičnih naprav z vmesnikom Wi-Fi ali Bluetooth so med 0,1 in 0,2 W/kg, kar je občutno manj od mejne vrednosti 2 W/kg.

Posebno poglavje so brezvrvični telefoni DECT, ki pa izumirajo tudi na račun mobilnih telefonov. Delujejo v frekvenčnem območju med 1,8 in 1,9 GHz. Njihova vrednost SAR je primerljiva z Bluetooth napravami, oddajana moč tudi, morebitni problem je lahko, da »bazna enota« v rednih časovnih intervalih pošilja v prostor radijske impulze, ki so potrebni, da je več »slušalk« priključenih na eno enoto.

Napotki: Z omrežjem Wi-Fi so vedno križi in težave. Želimo si, da deluje povsod, tudi daleč stran od dostopne točke, v čim bolj nemogočem prostoru. Naprave naj imajo majhne oddajne moči, brezžično povezavo pa uporabljajte tam, kjer je med napravo in točko čim krajša razdalja in čim manj ovir na poti signala. Tako bo tudi moč oddajanja, s tem pa tudi sevanja, nižja. Še največ pa boste storili, če, kadar je mogoče, uporabljate kabelsko povezavo, dostopno točko omrežja pa izklapljali, kadar je ne potrebujete. Poleg postavitve točke čim dlje od mest, kjer se največ zadržujete. Podobno velja tudi za bazno enoto telefonov DECT.

Sevanje blizu telesa

V ameriških filmih vidimo, kako uporabljajo telefon – tako da vanj govorijo, ko ga držijo v rokah, daleč proč od glave. Moč signala pada s kvadratom razdalje, sevanje mobilnega telefona pa ima zato na telo manj vpliva. Tudi pri teh napravah so omejitve. V Evropi tako ne smejo prodajati telefonov, ki bi imeli vrednosti SAR višje od mejne vrednosti 2 W/kg. Vrednost SAR pri večini telefonov je celo občutno nižja. Oddajna moč telefona ni vedno enaka. Odvisna je od razmer v radijskem delu, med drugim tudi, kako daleč narazen sta telefon in bazna postaja omrežja. Vsi telefoni (kot tudi bazne postaje) zaradi varčevanja z energijo oddajno moč prilagajajo stanju, tako da je moč oddajanja vedno najnižja mogoča (optimalna).

Napotki: Pri nakupu telefona se poleg njegovega videza, zmogljivosti in cene odločajte tudi na podlagi njegove vrednosti SAR. Manjša kot je, bolje je. Po možnosti pod 0,6 W/kg. Če veliko telefonirate, uporabljajte slušalke. Tiste s kablom, ne brezžične, kajti v primeru brezžičnih boste »sprejemali« njihovo sevanje. Je pa vrednost SAR Bluetooth slušalk nižja od vrednosti SAR telefona. In ne telefonirajte v avtomobilu. Avto je kovinska kletka, in da je mobilna povezava možna, telefon oddaja z večjo močjo.

Hrup

Mejna vrednost hrupa je še ena zakonsko predpisana omejitev, vendar bolj ali manj velja le za delovna mesta v industriji in v javnih prostorih. Če je vrednost hrupa dlje časa višja od 85 dB, je priporočljivo, da imamo zaščitne slušalke. Za primerjavo: vrednost hrupa ob prometni cesti je okoli 80 dB. Med napravami pa so najglasnejši tiskalniki in fotokopirni stroji.

Napotki: V domačem okolju verjetno nimamo glasnih tiskalnikov (manj kot 65 dB), ki bi tudi ves čas delovali. Med spanjem pa nas lahko moti tudi šibkejši hrup, zato ni priporočljivo imeti nenehno prižganega računalnika v spalnih prostorih. Skrbite za njegovo čistočo, da ventilatorji ne postanejo preglasni, tiskalnik pa postavite v prostor, kjer vas njegov hrup ne bo motil.

Onesnaževanje

Laserski tiskalniki med tiskanjem v zrak »izpuščajo« delce prahu reda velikosti nanometrov. Omejitve, ki bi predpisale še dovoljeno tovrstno onesnaževanje v zaprtih prostorih, ni. Tudi ni dokazov, da bi delci škodovali zdravju, vendar glede na dejstvo, da prah v rudnikih škoduje rudarjem, lahko sklepamo, da je tudi tu tako. Čeprav ne vemo, kolikšno je onesnaževanje oziroma koliko prahu iz tiskalniških tonerjev v resnici pride v zrak in morda v pljuča ljudi.

Napotki: Preventiva je boljša od kurative. Laserski tiskalnik naj bo v prostoru, kjer njegovo morebitno onesnaževanje prostora ne more škodovati ljudem, prostor pa moramo tudi redno zračiti. Predvsem pa moramo biti previdni pri menjavi tonerjev. Prah, ki ostane na rokah, izperite s tekočo vodo in milom, tistega, ki morebiti pade na tla, tiskalnik ali na pohištvo, pa obrišite z vlažno krpo.