Eee PC 701 (289 €)

O Asusu Eee PC 701 je bilo že vse napisano. Čeprav sta njegova velika brata, 901 in 1000 napovedana že mesece, pa ju pri nas navkljub nekaterim spletnim oglasom ni moč dobiti. Uradni distributer za ASUS jih ne bo imel še mesece, sivi uvozniki pa se niso potrudili niti odgovoriti na naše povpraševanje in spraševanje ... A spomnimo, za kaj se gre pri 701. Če povzamemo: malček se še danes, skoraj leto dni po prihodu na trg prodaja odlično. Njegovi glavni odliki sta izredna majhnost (dimenzije) ter najnižja cena na trgu. Zanimivo je da glede teže niti ni najlažji, vsaj po občutku, ima namreč edini na testu 4400 mAh baterijo, ki mu zagotavlja dobre tri ure avtonomije. Ironično je tudi najmočnejši prenosnik na testu, saj je 900 MHz Celeron-M kakšnih 20 odstotkov močnejši od energijsko učinkovitejšega Intelovega Atoma.

Čeprav bodo novi modeli na prodaj tudi s sistemom Windows XP, osnovni 701 gradi na svojem namenskem sistemu Xandros (Linux) s posebej prirejenimi aplikacijami. Aplikacije zajemajo vse, od pisarniške zbirke do brskalnika Firefox in nekaterih osnovnih iger ...
Izgradnja Eee-ja je glede na novejša konkurenta (iz višjega cenovnega razreda), milo rečeno, uboga, saj je razlika tako v videzu, dizajnu kot tudi kakovosti plastike in celostne izdelave, da detajlov ne omenjamo. Zaslon lahko odpremo le do tričetrt, in ne za polnih 180 stopinj glede na tipkovnico (kar skoraj drži za vse tri testirane prenosnike), predvsem pa moti njegova majhnost in v belem ohišju ogromen črn rob okoli njega – v katerega so sicer skriti še zvočniki. Zavoljo zaščite pred tresljaji in udarci velja pohvaliti SSD-disk namesto klasičnega trdega diska, a hkrati njegova kapaciteta 4 GB ne zadošča, kar rešujemo s sicer poceni dodatnimi SD HC-karticami. Drsna ploščica pod tipkovnico je majhna, a odzivna, tipki delujeta dobro. Wind ima najlepši in najmanjši in elegantnejši napajalnik med tremi preizkušenimi prenosniki (bolj telefonski kot prenosniški, namreč, in edini v ujemajoči se beli barvi s prenosnikom).

Ker se kar nekajkrat poleg zaslona sklicujemo na tipkovnico, smo se odločili izmeriti tipke na tipkovnici, saj uveljavljen način poročanja v obliki 86 % normalne velikosti ne pove dovolj ilustrativno. Najprej smo izmerili površino tipke pri Logitechovi namizni PC-tipkovnici, kjer tipka meri 13 x 15 mm – in ta velikost velja za približno klasično PC-jevsko velikost tipke. Asus Eee PC 701 ima tako kot druga dva prenosnika vse tipke, a velikost posamezne tipke je le 12 x 11 mm pri osrednjih tipkah (črke, številke), medtem ko stranske tipke (č, š, ž in funkcijske tipke) merijo še drobnejših 11 x 8 mm). Poskusite si na papir narisati mrežo takih kvadratkov in tipkati nanje – zares ne gre.

MSI Wind (495 €)

MSI Wind je prišel do nas nekaj dni pred Acer Aspirom, zato si nam ga je uspelo dodobra ogledati in ga preizkusiti. Prenosnik je, čeprav je v celoti odet v belo oz. tone bele in bež barve, najelegantnejši v tej družbi. Temu pripomoreta odlična plastika in finiš na pokrovu, pozna se, da MSI že nekaj let dela prenosnike in da je v tem vse boljši. Wind je torej po izdelavi podoben MSI-jevim prenosnikom, le da je pomanjšan. Ne preseneča, da je MSI v globalnem merilu zrasel v petega največjega proizvajalca in prodajalca prenosnikov. Kot edini predstavnik 10-palčnih zaslonov je Wind demo enota za vse desetke, ki sledijo (tudi Asusove). Najbolj razveseli skoraj »normalna« tipkovnica, kjer so izmerili velikost tipk 12 x 13 mm, oziroma 12 x 10 mm pri funkcijskih. Tipkanje je malce čudno, a tipke so približno tam, kjer jih roke, vajene slepega pisanja na namizno tipkovnico, pričakujejo – privadimo se hitro tako, da jih malce skrčimo. Tudi Wind bo imel ob prodaji pri nas slovensko tipkovnico in tu je treba vse distributerje pohvaliti. Wind v primerjavi z Eee-jem gradi na mehanskem trdem disku, ki ponuja 80 GB prostora, razdeljenega na dve particiji.

Ob prvem vklopu Winda imamo na voljo več jezikovnih različic sistema Windows XP, izbrani jezik pa se hitro namesti, nato pa se namestitev pobriše z diska. Zaslon z ločljivostjo 1024 x 600 je vsekakor najboljši na testu, je izredno oster, hkrati pa jasen in berljiv ter zelo svetel – najsvetlejši na testu. To pride izredno prav predvsem zunaj pod soncem, kjer Wind omogoča nemoteno delo, celo z baterijami, kar ni običajno! Bravo, MSI! Očitno velja pohvaliti tudi Windovo hlajenje, saj se v primerjavi s prenosnikom Aspire One ventilator sploh ni oglašal (vsaj ne da bi ga opazili), čeprav smo ga imeli namesto na ravni mizi v naročju. V tem položaju hladilne reže nameščene na dnu prenosnika šobe pogosto odpovejo, pri Windu pa so ravno prav dvignjene na zaokroženem ohišju, da se rešijo iz te zagate. Wind je najdražji prenosnik na testu, a navkljub temu nam je najbolj ugajal, in če bi morali izbirati med ultraprenosniki, bi bil najverjetneje naš nakup. Predvidevamo, da mu bo že septembra oziroma s prvo akcijo mega trgovin cena padla na 450 evrov, in glede na 1 GB pomnilnika (in prosto razširitveno režo) in Windows XP to ni drago. Opozorimo naj tudi na dejstvo, da je MSI »prodal« Wind tudi nemški trgovinski verigi Hofer, ki ima prodajalne tudi pri nas. Posebna različica Winda bo tam na prodaj že za 400 evrov, razlika pa je le v tem, da ima 1 GB pomnilnika brez možnosti nadgradnje (razen zamenjave modula) in da ima namesto 802.11b/g hitrejšo brezžično povezavo 802.11n, po drugi strani pa izgubi bluetooth in spletno kamero z 1,3 megapike, ki jo nadomešča slabša z 0,3 megapike ... Kljub temu vsekakor zanimiva alternativa. Pri nas je Wind sicer naprodaj z 2200 mAh baterijo, ki mu zagotavlja le dobri dve uri avtonomije, a na voljo je tudi dražji model s 5200 mAh baterijo, ki čas avtonomije več kot podvoji (težo prenosnika pa dvigne na 1,18 kg). Zanimiva MSI-jeva pogruntavščina je tudi način Turbo Battery – ko je prenosnik vključen v omrežno napajanje, lahko s pritiskom na gumb Turbo (se kdo spomni »dveosemšestk« izpred desetih let?) samodejno navijemo notranjost za 20 %, ko pa delamo z baterijo, lahko s pritiskom na gumb prenosnik upočasnimo za 20 % in s tem podaljšamo avtonomijo. Genialno in uporabno!

Acer Aspire One (399 €)

Acerja je večina naših uporabnikov spoznala kot proizvajalca poceni prenosnikov, saj so naši distributerji v zadnjih dveh letih k nam večinoma vozili cenovno najugodnejše modele – tiste s končno ceno okoli 400 do 600 evrov, in pogosto smo jih kot odlične nakupe srečevali tudi v raznih trgovinskih centrih. A Acer je bil do lani v svetovnem merilu tretji največji proizvajalec prenosnikov in v njegovi ponudbi kar mrgoli tudi poslovnih in zahtevnih modelov. Visoka odzivnost Acerja je znana, in ne preseneča, da je Acer Aspire One, prvi svetovni Eee-jev klon, hitro prišel tudi do nas.

Aspire One je drugačen že na prvi pogled. Ohišje skriva 8,9-palčni zaslon, ki ima sicer enako ločljivost kot Wind, a zaslon ni tako svetel in kontrasten kot Windov. Ali je kriv kontrast, privzeto ozadje ikon ali pa manjša velikost pike – črke so težje berljive kot pri Windu! Morda moti, ker ima edini odbojen zaslon, torej prevlečen s plastjo, ki naj bi povečala kontrast, a po našem mnenju le moti in zaradi tega je delo na prostem v sončnem dnevu zelo oteženo. Ohišje je sicer mešanica srebrne, črne in bele in je odlično oblikovano in zamišljeno, uporabljena je dobra plastika, a le po pokrovu, spodaj je precej manj obdelana – povsod pa so prstni odtisi precej opazni. Zaslon, ki se spodnjega dela enote drži le z dvema vodiloma in je odmaknjen od celote, je seksi. A tipke so navkljub prvotni oceni, da so podobne Windovim, malce manjše, saj merijo 13 x 12 mm, manjše pa 11 x 9 mm. Pohvaliti pa velja položaj tipk Fn in Ctrl v spodnjem levem kotu tipkovnice, saj Acer kot edini na testu tipki obrne tako, da bo na običajno tipkovnico navajen uporabnik tudi z avtomatičnim, slepim pritiskom na Ctrl to tipko tudi zadel. Medtem ko je bila Eee-jeve tipkovnica samo premajhna, sicer pa trda in kompaktna, Windova pa precej boljša, najdemo Aspirovo nekje vmes – ob poskusu hitrega pisanja se nam je zdelo, da tipkovnica kar pleše in da preveč valovi. Aspire ima vdelan največji disk med preizkušenimi, saj je ta kar 120 GB, kar je že primerljivo z običajnimi prenosniki .

Med uporabo je bil Aspire One najglasnejši, tudi na mizi, ko s hlajenjem ne bi smelo biti težav, je ventilator neprestano tekel in v tihi polnočni pisarni je bil gromozansko glasen in malce moteč. Najbolj pa nas je motila zelo hecno zasnovana sledilna plošča, ki miškinih gumbov ni imela spodaj, temveč na obeh straneh. Aspire ima edini poseben gumb za vklop/izklop brezžične povezave, druga dva jo imata na eni izmed funkcijskih tipk.
Slišati je, kot da Aspire One le kritiziramo, a res, znašel se je na nezavidljivem položaju nad Eee-jem in precej pod Windom, kar sicer ob 100 evrov nižji ceni od Winda morda celo preživi. Ob tem velja komentirati še Acerjevo namero, da do konca leta prodajo milijon kosov, s čimer bodo imeli po našem mnenju težave.

Moj mikro, September 2008 | Jaka Mele |