Razlog pa ni v nostalgiji. Retro igre postajajo vse bolj priljubljene. Čeprav imamo na voljo veliko zmogljivejše računalnike. Celo pametni telefoni so zmogljivejši od prvih osebnih računalnikov, da hišnih sploh ne omenjamo. Igre, ki danes prihajajo izpod peres programerjev, izkoriščajo procesor in grafično kartico do zgornjih meja. Poudarek je na odlični grafiki, animiranih prizorih med stopnjami, zaradi katerih igre vse bolj spominjajo na igrane hollywoodske filme, s tem pa izgubljajo na drugih področjih. Ni naključje, da je igra Minecraft, ki grafično spominja na stare igre, priljubljena tudi med mladimi. Vsebina, igralna izkušnja oziroma to, kar nam igra ponudi (predvsem igralno izkušnjo), prevlada nad lepoto in navdušenjem nad realistično grafiko in animacijo.
Večje ni vedno tudi boljše. Igre, ki smo jih omenili v uvodu, imajo nekaj v sebi, in to kljub po današnjih standardih zelo omejeni grafiki. Prinesle so svežino, nekaj novega. Pred njimi podobnih iger ni bilo, po njih smo jih dobili veliko. Tudi če niso bile prve svoje vrste, predstavljajo zgodovinsko prelomnico. Doom ni bila prva prvoosebna igra, vsaj Wolfensteina se spomnimo, da smo ga igrali pred njim, vendar je šele Doom sprožil vsesplošno zanimanje za tovrstne igre. Po Doomu smo dobili celo vrsto klonov. Enak zaplet, enak način igranja, le okolje je bilo drugo. Princ of Persia je sprožil zagon za platformske igre, Full Trottle pa za realistično dirkanje. Omenili bi lahko še celo vrsto drugih iger s podobnim zgodovinskim pomenom, vendar so že omenjene pričarale nasmeh na lica starejših bralcev. Nekaj pa se v teh letih ni spremenilo. Teženje staršev. Tako kot so nas starši pred desetletji gnjavili, da se z računalnikom le igramo in ničesar pametnega ne počnemo, mi enako počnemo svojim potomcem. Prav so imeli in prav imamo, a to je druga zgodba.
Vsako zastarelo igralno konzolo, hišni računalnik lahko emuliramo na osebnem računalniku, kar pomeni, da če želimo igrati stare igre, to lahko naredimo. Načinov pa je več, še najtežje je najti originalne medije oziroma to ni vedno mogoče. Na enostaven način boste zelo težko na osebni računalnik priključili kasetofon in s kasete naložili igro za Spectrum. Če po kakšnem čudežu niste kasete že davno vrgli proč.
Do klasike na enostaven način
Da se ne mučimo z emulacijo stare strojne opreme, to kupimo. V spletni trgovini Ebay najdete marsikaj, tudi star Commodor 64, Spectrum, katero od starih igralnih konzol ter iger zanje na originalnih medijih po razmeroma ugodnih cenah. Odvisno, kako srečno roko imamo pri iskanju in barantanju za čim boljšo ceno. Večjo težavo bomo imeli, kako staro napravo priključiti na nov televizor, saj te vmesnika HDMI nimajo, televizor pa morda nima vmesnika, ki ga zahteva naprava. Pozabite tudi na ugodje brezžičnih tehnologij. Šele igralna konzola PlayStation 3 je vpeljala brezžične igralne »krmilnike«, pred tem je vse slonelo na kablih.
Ko gre za stare igre za osebne računalnike, težave odpadejo. Veliko založnikov iger je svoje stare igre osvežilo, da normalno delujejo tudi na novejših računalnikih. Najdemo jih na distribuciji iger Steam (www.steampowered.com), kjer se za pozornost potegujejo skupaj z novimi igrami. Največkrat po veliko nižjih cenah. Če ne marate nadzora nad avtorskimi pravicami (DRM), ki ga vključuje omenjena distribucija, so tu še dobre stare igre (Good Old Games) na naslovu www.gog.com. Njihova zbirka je impresivna. Skoraj 700 naslovov, med katerimi se skriva tudi prvi SimCity, vsi trije deli Tomb Raiderja oziroma veliko iger tridesetih založnikov. Tudi pri tem spletnem trgovcu po razmeroma ugodnih cenah do 10 dolarjev na igro.
Nekaj starih iger je na voljo tudi za mobilni sistem iOS. A boste na Applove naprave težje namestili emulator, v tržnici jih ni, Apple jih ne dovoli, ker poganjajo programsko kodo, ki je Apple ni potrdil. Zato pa jih predelujejo programerji in ponujajo v Applovi tržnici. Marsikaj bomo našli. Stare igre iz sage Sonic, Doom, pa tudi Spectrumovo klasiko Manic Miner.
Emulacija stare strojne opreme
Staro igro na novem računalniku lahko igramo le, če nanj namestimo emulator. Emulatorji so programi, ki simulirajo vse značilnosti starih naprav. S tem omogočijo, da originalna stara programska koda deluje. Emulatorji so na voljo za različne naprave. Tudi mobilne, torej lahko na pametni telefon naložimo staro igro. Vprašanje pa je, koliko ima takšno početje smisel. Starih iger nismo igrali z dotikanjem po zaslonu, temveč s pritiskanjem tipk na tipkovnici, z miško, igralnim ploščkom ali celo igralno palico, zato kontrolni mehanizmi niso prilagojeni zaslonom na dotik. Boljši emulatorji za mobilne naprave imajo možnost, da določimo, kje na zaslonu so prikazani »igralni gumbi«, ali celo določimo, kaj pomeni sočasni pritisk več »tipk«. Vedno pa si lahko omislimo tudi dodatek za mobilno napravo, v slogu ploščkov igralnih konzol, ki igranje starih iger močno olajšajo.
Vseeno pa imajo emulatorji več smisla na starem dobrem osebnem računalniku, saj imamo zanj večji izbor fizičnih igralnih pripomočkov. Prav tako bomo imeli manj težav z razlikami v velikosti zaslona. Tako rekoč ni stare strojne opreme, za katero ne bi obstajal. Tudi za stare video igričarske avtomate, ki so bili postavljeni po igralnih salonih in barih.
DOSbox (www.dosbox.com) je emulator za operacijski sistem MS-DOS, z njim pa pravzaprav pokrijemo dobršno število iger za osebne računalnike iz obdobja pred sistemom Windows. Mislili bi, da zanj ni potrebe, saj so osebni računalniki od nastanka zavezanosti združljivi za nazaj (arhitektura x86). Za strojno opremo to drži, ne pa tudi za operacijski sistem. Windows 8 vključuje načine nadzora nad strojnimi deli računalnika in varnostne funkcije, ki so bile v letih, ko smo na računalniku igrali Doom, popolnoma neznani. Da originalne igre delujejo v okolju novega sistema, je emulator sistema DOS nujno potreben. DOSbox je majhen program, prenosna datoteka je velikosti 2 MB, simulira pa delovanje sistema DOS 5, vključno s podporo za miško, pogon CD in zvočno kartico SoundBlaster.
Emulator ni edina možnost, da pridete do starega dobrega DOS-a. Postavite lahko navidezno mašino, na primer brezplačni VirtualBox (www.virtualbox.org), in nato naložite originalni sistem ter ga nastavite tako, kot je bil nastavljen v tistih časih. Morda imate doma še originalne diskete, na računalniku pa gibki disk, kar je malo verjetno, drugače pa je rešitev združljiv operacijski sistem, kot je FreeDos (www.freedos.org) oziroma iskanje DOS-ovih datotek na spletu. Pristop je bolj zapleten kot uporaba emulatorja, vendar tu ne gre za simuliranje delovanja starega sistema, temveč namestitev tega na današnji osebni računalnik.
Nekatere stare igre, med njimi Indiana Jones, Full Trottle in Secret of Monkey Island, bodo delovale, tudi če uporabimo emulator ScummVM (www.scummwm.org). Ta ne simulira strojne opreme, temveč igralni pogon, ki so ga te igre imele. Pogoj je, da imate originalne datoteke iger. Če jih nimate, je rešitev spet Ebay.
Iskanje starih iger
Emulatorja DOSbox in ScummVM znata delati z originalnimi mediji, na katerih smo dobili stare igre, vendar večina emulatorjev tega ne obvlada. Težave niso le v emulatorjih, temveč tudi v medijih in pogonih zanje. Omenili smo že, da ne vemo, kako bi priključili kasetnik na računalnik, da bi ta s kasete naložil igro za Spectrum. Prav tako novi računalniki nimajo več disketnih pogonov, še večji problemi pa so s specifičnimi pogoni in mediji starih igralnih konzol in igralnih avtomatov. Rešitev je že na meji digitalnega piratstva. Kar potrebujemo, je kopija originalnih datotek v obliki ROM-datoteke. To je datoteka, v kateri so kopije podatkov iz bralnega pomnilnika (ROM-a) medija, na katerem je originalno bila igra.
Tudi pri nas velja pravilo, da lahko vsak uporabnik naredi kopijo legalno kupljenih vsebin za svojo lastno uporabo. Če imamo torej originalni medij, lahko sami naredimo kopijo v omenjenem formatu. A ne brez truda. Potrebujemo napravo, ki te medije zna prebrati. Retrode (www.retrode.com) je že ena od njih, priključimo jo na vmesnik USB, zna pa prebirati medije za konzole Super Nintendo in Saga Megadrive. Naprava ni poceni. Približno 65 dolarjev je veliko za nekaj, kar bomo v najboljšem primeru le nekajkrat potrebovali.
Udobneje je ustrezno datoteko najti na spletu. Škoda, ker je to v vseh pogledih nelegalno početje. Zato tudi ne bomo naštevali spletnih mest, kjer datoteke so, enostavno pa jih najdemo s spletnim iskalnikom. Čeprav gre za stare igre – marsikateri založnik je že propadel –, te še vedno varujejo avtorske pravice. Pravice imena Princ of Persia pa še tržijo. Če ne zaradi igre, pa zaradi filmov. Prenos datotek s spleta ni le kršenje avtorskih pravic, lahko je tudi nevarno početje. Saj vemo, kako gre. Nepotrebne reklame, virusi, programi za prenos, ki hkrati na računalnik namestijo neželene programe in podobno. Alternativa je spletni internetni arhiv (www.arhive.org), ki med drugim shranjuje tudi stare igre s ciljem ohranjanja stare programske kode in datotečnih formatov. Nekaj starih iger pa vedno ponuja tudi emulator, ki ste ga izbrali.
Igranje na spletu
Stara strojna oprema, emulacija in navidezni računalnik so sicer v redu, saj nam dajejo občutek igranja igre, kot smo jo igrali pred davnimi leti. Zahtevajo pa trud, iskanje iger, vse skupaj nekako že meji na hobi in zbirateljstvo. Ker vse več ljudi rado igra stare igre, so te dobile preobleko in so na voljo tudi kot spletne igre. Največ smo jih našli na spletnem mestu www.classicgamesarcade.com. Vendar tu ne gre za originalne igre, temveč so jih programerji ponovno napisali v modernejšem programskem jeziku. Tudi to je način, kako lahko vsaj za kratek čas skočimo leta nazaj in se počutimo, kot smo se takrat počutili. Med igrami, ki smo jih našli na tej spletni strani, sta tudi Manic Miner in Doom. Igranje v majhnem spletnem oknu ni enako igranju na celotnem zaslonu televizorja ali monitorja s katodno cevjo, je pa še vedno bolje kot nič. Stare igre pa imajo tudi zgodovinsko vrednost, zato se jih v vsakem primeru splača ohraniti.
Moj mikro, julij avgust 2014 | Jan Kosmač
