Postprodukcija

Zaradi varstva osebnih podatkov Google na fotografijah zamegli obraze in registrske tablice vozil. Tudi to počne računalnik, ročno delo je zaradi števila fotografij nemogoče. In potem prihaja do neumnosti. Algoritmi za prepoznavo obrazov na fotografiji niso vsemogočni in brez napak. Marsikdaj prepoznajo obraz tam, kjer tega ni. Zato so na fotografijah zamegljene packe. Na poti v Lepeno so zamegljene celo prepovedi, česa v naravi ne smemo početi. Verjetno jih je imel algoritem za registrsko tablico. Tudi če je prepoznava obraza pravilna, še ne pomeni, da je zameglitev obraza nujna. Zakaj bi zameglili obraze na obcestnih reklamnih panojih, ko ti nimajo ničesar skupnega z varovanjem zasebnosti?

Storitev ima povezavo, s katero se uporabniki lahko odzovemo. Večina zahteva dodatno zameglitev lastnine. Zameglitev svoje hiše je na dan začetka delovanja storitve zahtevala informacijska pooblaščenka. Da preveri, ali se bo Google odzval. In se je, še isti dan. Morda je pri tem Google celo preveč ustrežljiv. Angleški novinar je pred časom poslal zahtevo, da se popolnoma zameglijo tri osebe (ne le obraz, temveč celotna telesa), saj je trdil, da je na fotografiji njegova družina. A ni bila. Prav tako je v polje s poštnim naslovom zapisal naslov, brez imena in priimka, torej anonimni naslov. Google ni preveril, ali je zahteva utemeljena, preprosto je te tri osebe zameglil. Tudi sami smo poskusili, kako se bo Google odzval. Nismo zahtevali zameglitve česar koli, temveč smo prosili, da odstrani zameglitev obrazov košarkarjev na obcestnem reklamnem panoju, ker ni nikakršne potrebe po tem. Očitno Google brez zadržkov ugodi vsem zahtevam za zameglitev, obratno pa ne, ker se boji, da ga bomo obdolžili vdora v zasebnost. Močno tudi dvomimo, da je našo zahtevo sprejel človek. Glede na hitrost odgovora (dobra ura), uniformiranost odgovora, v prvi vrstici, da ne vidijo razloga, da bi nam ugodili, v drugi pa pravila zameglitve ali odstranitve fotografije, smo prepričani, da smo dobili samodejni odzivnik. Stroj je preveril del fotografije, kjer smo želeli spremembe, ugotovil, da so na njej osebe, da so njihovi obrazi zamegljeni, torej je vse absolutno po pravilih. Smešno, a ne. Na bližnjem reklamnem panoju je reklama za barve za lase. Ogromna fotografija dveh škatel, na eni je obraz zamegljen, na drugi pa ne.

Kako pokrita je Slovenija?

Dokaj dobro. Googlova vozila so naredila veliko kilometrov po Sloveniji, po drugi strani pa so ceste, kjer vozil ni bilo. Predvsem v področju Alp, a tudi v prestolnici. Slabo načrtovanje ali premalo podatkov? V Vikrčah poleg Ljubljane ulice niso bile prevožene, Googlovo vozilo je le peljalo mimo, naprej v Pirniče. Googlovo vozilo je prišlo do Tržiča, ni pa peljalo prek Dolžanove soteske naprej v Jelendol. Na Bovškem ni zapeljalo v dolino Bavščica. V obeh primerih ne gre za prazna področja, brez hiš in prebivalcev, Jelendol pa je tudi lepa, manj znana dolina med Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami. Takih primerov bi po Sloveniji lahko našli še nekaj oziroma lahko vsak bralec v svoji okolici preveri, kje vse Googlova vozila niso bila.

Očitno pa se je Google pozanimal, kateri so znani kulturni spomeniki, saj so ti dobro pokriti. Gradova Snežnik, Strmol, prevoz skozi dvorišče tega protokolarnega objekta je nekdo moral dovoliti, saj drugače ni mogoč, kartuziji (Žička in Pleterje) in tako naprej. Škoda, ker je vozilo pri kartuziji Pleterje zgrešilo muzej na prostem, niso pa ga spustili v kompleks Brdo pri Kranju (vozilo se je ustavilo pred zaprtimi vrati). Razlog je lahko drugje. Google se je dogovoril še za dve fotografiranji letos. Z motornimi sanmi se bodo vozili po slovenskih smučiščih, fotografirali pa bodo tudi notranjost predsedniške palače v Ljubljani in verjetno tudi še nekaterih drugih protokolarnih objektov. Če bi nas vprašali, bi Googlu predlagali še fotografiranje slovenskih jam in njihovo umeščanje v storitev »uličnega pogleda«. Boljše reklame za Postojnsko jamo pa tudi za druge jame si verjetno ne bi mogli izmisliti. Tudi če Google tega ne stori, bi lahko nekaj podobnega »uličnemu pogledu« naredili sami, saj je Google konec lanskega leta omogočil storitev, s katero lahko sferične fotografije uporabniki naložijo v storitev »zemljevidov«.

Kakovost storitve

Še beseda o kakovosti fotografij. Google že nekaj let za fotografiranje uporablja kamere ločljivosti HD. V nasprotju z mišljenjem vozila ne fotografirajo, temveč snemajo okolico, zato bi bilo natančneje, če bi namesto fotografij uporabljali besedo posnetki. Je pa lažje razumeti, ko govorimo, da zlagamo fotografije v panoramo, namesto zlaganja posnetkov. Ločljivost ni ne prevelika ne preslaba, na kakovost prikaza »uličnega pogleda« vplivata še dve stvari. Prva je kakovostno lepljenje v panoramo, ki pa ni vedno najbolje, predvsem ko gledamo na objekt poševno. Na fotografiji reklamnega panoja (desno) je videti, da lepljenje, ki ga izvaja računalnik, ni bilo najboljše, zato reklamni pano ni lepo pravokoten. Zaradi podobnih težav dobimo tudi pogled, kjer oseba na njem ni cela, temveč so tam le njene noge.

Fotografija na videz ni kakovostna, če je na njej preveč zamegljenih mest. Tu se kaže slabost algoritma za prepoznavo obrazov in registrskih tablic, ki zamegli tudi področja, na katerih za to ni nobene potrebe. Zato se Google med snemanj mest izogiba časom, kadar je na cestah veliko ljudi. Več kot jih je, bolj medla je slika, in zato imamo občutek, da je tudi slabše kakovosti.

Čeprav je ločljivost načelno dovolj visoka, pa smo opazili, da besedil na nekaterih tablah ni mogoče prebrati. To pa je že malenkost. Ločljivost je primerna, da uživamo v lepoti Pokljuke, vendar s povečevanjem ne bomo mogli videti, ali pod kakšno smreko raste jurček. Da bi z »uličnim pogledom« še gobe nabirali, to bi bilo šele zabavno.

Kje in kako?

Na hitro si še oglejmo, kako storitev uporabljamo. Najprej na računalniku. V spletnem brskalniku odprete storitev »zemljevidi« (maps.google.com) ter pogled premaknete na tisti del planeta, kjer je Slovenija oziroma vpišete naslov. Odvisno od različice storitve, ki jo imate nastavljeno (klasično ali novo), poiščite ikono rumenega možica. Pri klasičnem pogledu je ta levo nad drsnikom za povečevanje, pri novem v spodnjem desnem robu. Možica z miško primemo, povlečemo na zemljevid in ga izpustimo tam, kjer bi radi skočili v »ulični pogled«. Z modro barvo so obarvana področja, kjer je ta mogoč. V njem se premikate tako, da klikate v smeri premikanja, se obračate okoli oziroma povečujete dele fotografije. Občutek sicer ni popolnoma enak občutku stati natančno tam in v živo opazovati okolico, je pa najbližji približek, ki ga lahko poustvari tehnologija. »Ulični pogled« deluje tudi na mobilni napravi, v mobilni aplikaciji »zemljevidi«. Tu pa ni možica. Namesto tega s prstom nekaj časa pritiskajte na področje, ki vas zanima, dokler se ne pojavi rdeča označba (lahko pa tudi v tem primeru vpišete naslov). Izberemo jo, prst odmaknemo in se spet dotaknemo površine zaslona. Odpre se okno s podrobnostmi, v katerem izberete »ulični pogled«. Od tu naprej raziskovanje poteka podobno kot v okolju računalnika. Pazite le, kako ste priključeni v internet. S storitvijo je lahko povezana velika količina prenesenih podatkov, kar utegne biti v mobilnih omrežjih draga stvar.

Slabosti in prednosti

Zakaj je Google naredil storitev »ulični pogled«, je jasno, kako jo bomo uporabili za promocijo države, pa ni odvisno od njega. Google trdi, da se je turistični obisk držav opazno povečal, ko je bila storitev na voljo. Turizem je eno področje, kjer lahko izkoristimo »ulični pogled«, drugo je izobraževanje, tretje pa so poslovne priložnosti. Oddajanje stanovanj, prodaja nepremičnin, ko ta trg ne bo več v krču, in podobno. Kot vsaka druga Googlova storitev ima tudi »ulični pogled« zanj natančno določen namen, kljub morebitnim skrbem pa je pomembno, da je na voljo tudi v Sloveniji. Skrite sladkorčke na fotografijah pa bomo odkrivali še nekaj naslednjih mesecev.