Kot se spomnimo – nekateri bolj, drugi pač manj – iz osnovnošolske fizike, elektriko opisujeta dve količini, jakost toka (merska enota amperi) in električna napetost (volti). Nista otipljivi, zato v popolnosti težje razumljivi, za vsakodnevno uporabo pa si lahko napetost predstavljamo kot »pritisk«, pod katerim elektrika »teče« iz napajalnika (oziroma električnega omrežja), z jakostjo toka pa, kako »nabit« z energijo je ta tok. Količini, zmnoženi skupaj, nam dasta moč (energijo), ki jo naprava, priključena na električno omrežje, sprejme, ta pa se meri v vatih.

Nekako nam je jasno, da jakost in napetost predstavljata precej različne lastnostni električnega toka. Napetost, ki jo da napajalnik naprave ali jo ta sprejme iz omrežja, je fiksna, na določeni ravni. V električnem omrežju je napetost, vsaj v Evropi, vedno okoli 220 V. Če na primer napajalnik deluje z višjo napetostjo kot naprava (kot jo ta lahko sprejme), se ta pregreva, v skrajnih primerih pa tudi v njej kaj poči in naprava, po domače povedano, pregori. Jakost toka pa ni stalna, temveč odvisna od tega, koliko ga naprava potrebuje – koliko ga iz napajalnika oziroma omrežja potegne. Napajalnik ima gornjo mejo jakosti toka, ki ga zagotavlja. Na primer, tak, ki zagotavlja jakost toka 2 A, lahko brez težav napaja tudi naprave, ki zahtevajo (na njih piše) nižjo »amperažo«. Ne velja pa obratno. Imeli boste težave napolniti na primer tablični računalnik, ki za delovanje zahteva 2 A, z napajalnikom, ki lahko zagotovi manj kot 1 A. Polnjenje delujoče tablice bo počasnejše ali pa jo bo treba popolnoma ugasniti, saj bo napajalnik šele tedaj dovolj močan, da bo napolnil izpraznjene baterije.

Podatkov o zmogljivosti napajalnika in potreb naprave ni težko najti. Na obeh sta nekje nalepki, največkrat na hrbtni strani (ali so ti podatki natisnjeni oziroma vtisnjeni v ohišje), s podatki o napetostih in jakostih tokov. Res pa je, da so podatki zapisani z drobnim tiskom ali, če so vtisnjeni v ohišje, v isti barvi, zato jih občasno težje vidimo, kaj šele pravilno preberemo. Ko pa podatke imamo, enostavno vidimo, ali z napajalnikom, ki nam je ravno pri roki, lahko polnimo napravo, ki nujno potrebuje polnjenje. Podatek o napetosti mora biti na napajalniku in na napravi enak, podatek o jakosti toka napajalnika pa enak ali večji od zahtev, ki jih ima naprava. Ko gre za naprave, ki dovolijo polnjenje prek vmesnika USB, večina skrbi odpade. Ta vmesnik vedno zagotavlja napetost 5 V (nikoli več), zato lahko prek njega vedno varno polnimo telefon ali tablični računalnik. Jakost toka, ki ga zagotavlja vmesnik, je nižja od jakosti, ki jih zagotavljajo nekateri napajalniki (2 ali celo 5 A). 0,5 A pri vmesniku USB 2 in 0,9 A pri USB 3. Če se naprava polni počasi ali pa se sploh ne, je razlog v prenizki jakosti toka.

Drugačno je označevanje napajalnika za namizne računalnike, kjer ni govora o jakosti in napetosti, temveč o njegovi moči v vatih. Razlog je v tem, da tak napajalnik sočasno zagotavlja različne napetosti na različnih priključkih, največkrat 3,3, 5 in 12 V, ki jih zahtevajo v računalnik vgrajeni elementi. Podatek o električni moči napajalnika nam pove, kolikšna je maksimalna moč, ki jo napajalnik simultano zagotavlja prek vseh omenjenih priključkov (žicah različnih barv). Če pazljivejše pogledate tehnične podatke napajalnika, opazite tudi podatke o jakosti toka na vsakem, kar nam pove, kako je električna moč razdeljena. V praksi ima večina novodobnih elementov namiznih računalnikov, matične plošče, pogoni in razširitvene kartice na splošno skromne zahteve. Izjema je lahko zmogljivejša grafična kartica. Pri takih morate preveriti, koliko električne moči (tudi do 200 W) zahteva, in temu primerno prilagoditi izbor napajalnika, če računalnik sestavljate ali nadgrajujete sami. Predvsem pri zadnjem je treba paziti na to. Vzemimo primer, da nadgradite računalnik, v katerega je originalno vgrajen napajalnik, ki komaj še zadostuje potrebam, nato pa vanj vgradite grafično kartico, ki zahteva več moči. Je pa takšnih primerov zadnje čase malo. Izbira napajalnika pa ni težka. Električna moč je zmnožek jakosti in napetosti. Če kartica zahteva 200 W (oziroma je to moč, ki jo potrebuje pri polni obremenitvi), ji mora napajalnik pri napetosti 12 V zagotoviti jakost 16,6 A ali več. Če bo jakost nižja, računalnik ne bo deloval, kot bi moral.

Moj mikro, november december 2013 | Jan Kosmač