Odjemalec za BitTorrent (ali krajše: odjemalec torrentov) je program, s katerim si prenesemo želeno datoteko, ko dobimo lokatorsko datoteko s končnico .torrent. Zanimivo je, da so vsi odjemalci za datoteke torrent brezplačni. Teorija je znana. Zdaj še pa konkretne informacije o tem, katere programe potrebujete za prenos in na katerih spletnih naslovih boste lahko poiskali želene datoteke.
Odjemalci torrentov omogočajo uporabnikom zgolj prenašanje datotek, saj nimajo vgrajenega iskalnika, ki bi uporabnikom tako kot npr. pri odjemalcu eMule omogočal iskanje po omrežju znotraj programa samega. Iz tega sledi, da moramo najprej poiskati datoteko torrent, če želimo začeti prenašanje. Zato bo z uporabo programov za prenašanje torrentov pogosto povezano tudi obiskovanje spletnih strani, ki so namenjene iskanju datotek torrent.
Zaradi vprašljive legalnosti vsebine se spletne strani, ki ponujajo povezave do datotek torrent, pogostokrat zapirajo, seveda pa je vseskozi prisotna tudi rotacija – pojavljajo se nove strani, novi iskalniki po takih straneh, stara spletišča se zapirajo in izginjajo … Običajno so na tovrstnih spletnih straneh datoteke torrent oziroma vpisi kategorizirani po posameznih zvrsteh in sklopih: filmi, glasba, tv serije, programi, igre … Več o teh straneh v nadaljevanju, omenimo naj le še to, da ko najdemo datoteko torrent (običajno je velika med 10 in 100 K), ob njenem odprtju aktiviramo program za BitTorrent, ki šele dejansko začne prenos celotne datoteke.
Zato se je po prvotnem bumu razvoja odjemalcev zgodila konsolidacija in tako so danes najpogosteje uporabljeni programi: Azureus, BitTorrent, BitComet, µTorrent. Določeni spletni brskalniki vsebujejo funkcionalnost odjemalca torrentov kar vgrajeno v sam brskalnik (recimo Opera), za druge so na voljo dodatki in vtičniki. A še vedno več kot 70 % uporabnikov prisega na zgoraj omenjene programe.
Vuze (do konca 2008 znan kot Azureus)
Verjetno eden najbolj popolnih in našminkanih programov. Je izredno priljubljen med skupnostjo, veliko pa k široki uporabnosti pripomore tudi dejstvo, da je spisan v javi in da je del odprte kode. Zaradi tega zmaga tudi glede varnosti, saj ga dnevno prevetri več programerjev. Hkrati java pomeni, da kot eden redkih odjemalcev za torrent deluje v praktično vseh operacijskih sistemih – tako Mac, Windows, Linux … Pohvaliti je treba tudi vrsto vtičnikov oziroma možnosti nastavitev, saj Vuze omogoča tudi uporabo omrežja TOR (za komunikacijo s sledilniki in izbirno tudi za same prenose P2P– čeprav je slednje zaradi počasnosti delovanja TOR in zaradi preobremenitve omrežja odsvetovano). Vuze pa zaradi javanskih korenin pesti klasičen problem – njegov pomnilniški odtis je velik. To pomeni, da ga v računalnikih z 1–2 GB pomnilnika odsvetujemo, saj utegne porabiti tudi 500 in več MB pomnilnika. če sočasno prenašamo več datotek. Ob prehodu z Azureusa na Vuze so aplikaciji dodali še modul za predvajanje, objavljanje in deljenje originalnih DVD-filmov in video vsebin HD-kakovosti ter to uredili v obliki TV-kanalov, razvrščenih po kategorijah. Uporabniki imajo možnost objavljati lastno vsebino in iz ogledov tudi služiti …
µTorrent
Je najmanjši odjemalec, zelo varčen in izredno zmogljiv. Neverjetno, a resnično – namestitvena datoteka programa je dolga vsega 250 KB, kar je za današnje razmere skoraj nepredstavljivo. Napisan je v jeziku C++, njegova zgodovina pa gre v leto 2004. Tudi pomnilniška uporaba je skromna, a z veliko prenosi ustrezno raste. V vsakem primeru je v primerjavi z drugimi ob istih pogojih najoptimalnejši. Čeprav ponuja vrsto funkcij in nastavitev, pa v bistvu ostaja odjemalec za torrent in ne raste v širino. Program je vizualno (stolpci, podatki) dokaj podoben Azureusu, a ga brez težav poganjamo tudi v starejših računalnikih in prenosnikih.
BitTorrent
Uradni program podjetja BitTorrent. Obstajal je do decembra 2007, ko ga je nadomestila nova različica BitTorrent 6, ki pa je pod pokrovom le µTorrent. Podjetje BitTorrent je namreč decembra 2006 kupilo µTorrent.
BitComet
Še en dokaj optimiran odjemalec, spisan v jeziku C++. V primerjavi z drugimi je BitComet švicarski nožek, saj vsebuje pospeševalnik prenosov datotek iz strežnikov HTTP(s), FTP in seveda tudi prek protokola BitTorrent. In kljub svoji vsestranskosti je razmeroma majhen in zelo optimiran program, ki deluje hitro. Med drugimi podpira novosti, kot so sledilni protokol UDP in druge.
Med odjemalci torrentov so še programi ABC Torrent, Acquisition, Anatomic P2P, Arctic Torrent, Aria2, Bitflu, BitLet, BitThief, BitTornado, BitTyrant, BTF, CTorrent, FreeLoader, G3 Torrent, Halite, KTorrent, LimeWire, Localhost, Miro, Mp3 Rocket, MLDonkey, Opera, Rufus, Shareaza, SharkTorrent, Torrent Swapper, TorrentFlux, TorrentVolve, Transmission, Tribler, ZipTorrent in mnogi drugi.
Kako ustvariti lasten torrent
Če želimo datoteko/mapo ponuditi svetu prek protokola BitTorrent, je prvi korak ustvariti datoteko torrent. Odvisno od odjemalca oz. programa BitTorrent to delamo na različne, a podobne načine. Večina programov ponuja voden proces s pomočjo čarovnika, tudi sicer pa je to zelo preprosto opravilo. Poleg neobveznih parametrov moramo pravzaprav res določiti le pot do datoteke oz. mape, iz katere želimo ustvariti torrent. Če želimo, da bodo dostop do datoteke imeli tudi drugi uporabniki, moramo dobljeno datoteko torrent (običajno je velika samo nekaj KB, saj vsebuje zgolj kontrolne informacije: velikost datoteke, pot, hash koda datotek, prenesti na eno izmed spletnih strani, ki so namenjene izmenjavi datotek torrent (več o tovrstnih straneh v nadaljevanju).
BitTorrent v strojih
Mnogi računalniki so bili vklopljeni cele dneve in noči, ker so uporabniki želeli čim prej prenesti določeno datoteko prek omrežja BitTorrent. Zato ni čudno, da so proizvajalci omrežnih naprav podporo protokolu vgradili kar v naprave same.
Podpora za take naprave se je najprej začela v usmerjevalnikih z vgrajenim trdim diskom (Asus WL-700), nato pa smo jo lahko zasledili v vrsti omrežnih diskovnih polj ter raznih medijskih predvajalnikih, STB-napravah in v tudi v modernih DVD-predvajalnikih ter digitalnih video rekorderjih z vgrajenimi diski. Danes lahko izbiramo med širokim naborom naprav, saj je podjetje BitTorrent Ltd. začelo uradno prodajati certifikat za BitTorrent in programski sklad v obliki API, ki ga podpira mnogo naprav (ki večinoma pod pokrovom skrivajo Linux).
Za seznam vseh uradno podprtih naprav obiščite www.bittorrent.com/devices, med partnerji pa najdemo Buffalo, D-Link, Qnap, Netgear, Marvell in druge. Izvedbe po napravah se razlikujejo po uporabniškem vmesniku (večinoma jih upravljamo prek spletnega brskalnika), hitrosti delovanja …
Optimalne nastavitve odjemalcev BitTorrent
V omrežnih nastavitvah nastavite največje hitrosti tako za download kot upload, v vrednosti 80 % vaše realne hitrosti širokopasovne povezave. S tem boste preprečili, da bi torrentni promet zasedel vašo linijo v celoti, s čimer bi prišlo do izpadanja paketov in zakasnitev pri prejemu kontrolnih paketkov, kar bi se poznalo pri počasnejšem delovanju. Dodatno priporočamo, da spremenite privzeta vrata (ta so pogosto nastavljena na tcp/6881-6999) na vrednosti nad 25.000 – če vaš program to omogoča, izberite da se vrata naključno nastavijo ob vsakem zagonu aplikacije. Seveda preverite, ali vaš operacijski sistem oziroma varnostna programska oprema ne blokira aplikacije in njenih vrat.
Anonimnost in BitTorrent
Čeprav popolna anonimnost zavoljo sledilnika in zapisovanja IP-naslovov uporabnikov, ki prenašajo in imajo dele datotek, v svetu torrentov ostaja sveti gral, pa želijo posamezne rešitve to izboljšati. Tako smo lahko teoretično zajemanja podatkov o uporabnikih deležni že ob obiskovanju spletišč, kjer najdemo datoteke torrent. Tisti bolj paranoični zato svetujejo uporabo prehodov (proxy) in storitev za zagotavljanje anonimnosti, kot je recimo omrežje TOR. Če želimo biti kar se da anonimni, je izbire precej – a med iskanjem po spletu najdemo tudi mnogo zastarelih informacij in procedur. Pred nekaj leti se je veliko govorilo o prvem odjemalcu datotek torrent z integriranim spletnim brskalnikom, ki onemogoča sledenje in cenzuro. Ta odprtokodni program Deluge ima vgrajen brskalnik, povezan z omrežjem TOR. Ta naj bi uporabnike obvaroval pred prežečimi ponudniki dostopa do interneta, ki sledijo, kateri uporabniki zahajajo na strani, povezane z datotekami torrent. Če vam ni vseeno za vašo zasebnost, je odjemalec torrentov Deluge z anonimizacijskim brskalnikom na voljo za brezplačno (http://deluge-torrent.org/). Celo v slovenščino je preveden, a med uporabo procesorja je zgolj povprečen.
Rešitve glede anonimne uporabe ponuja tudi nekaj dodatkov, recimo omrežje I2P, ki ga lahko začnemo uporabljati z namestitvijo dodatkov za Azureus ali z uporabo lastnega odjemalskega programa I2P BT oz. I2P Snark. Navodila za namestitev so precej kompleksna, a vsaj sveža (10/2008), kar kaže na aktivnost projekta. Opozarjamo pa, da bodo prenosne hitrosti precej nižje kot v čistem odprtem načinu dela.
Seveda pa obstaja še nekaj plačljivih metod. O eni, imenovani SeedBoxing, več pozneje, drugo pa ponuja http://btguard.com, kjer za slabih 5 evrov na mesec omogočajo, da (deluje tako za µTorrent kot Azureus) njihove strežnike uporabljamo za prehod do sledilnikov BitTorrent. Do njihovega kanadskega strežnika se vzpostavi šifrirana 256-bitna povezava AES, tako da se na zunaj zdi, kot da torrente prenaša kdo iz Kanade. Zanimivo…
Moj mikro, Marec 2009 | Jaka Mele |
