V Applovem ekosistemu je vse, kar danes potrebuje povprečni uporabnik, s tem da vse med seboj gladko deluje. Od namiznih računalnikov in prenosnikov prek pametnega telefona in tablice do Apple TV-ja in skladišča Time Machine. Ekosistem zaključujeta oblak iCloud in protokol AirPlay za pretakanje vsebin prek brezžičnega omrežja. Ni pomembno, na kateri napravi kupimo vsebino, glasbo ali film, ta je dosegljiva na vseh. Tudi največji nasprotniki Appla priznavajo, da je njegova tržnica z aplikacijami pač boljša. Če kupite aplikacijo za tablico, vam je največkrat na voljo za prenos tudi prilagojena različica za telefon. Tudi iskanje po tržnici je enostavnejše zaradi organizacije aplikacij glede na to, ali so namenjene eni ali drugi napravi. Razvoju naprav hitro sledijo pisci aplikacij. Ko je Apple predstavil iPhone 5 z drugačnim razmerjem in velikostjo zaslona, so bile različice aplikacij večjih ponudnikov, prilagojene njegovim tehničnim značilnostim, hitro na voljo. Večina uporabnikov pa vseeno, kar je do neke mere presenetljivo, ceni Applov popolni nadzor. Nadzor nad strojnim delom naprav, operacijskim sistemom in nad aplikacijami pomeni, da v tržnici ni s škodljivo kodo okuženih aplikacij ali le napol delujočih aplikacij. Kupcu je jasno, da bo zagotovo dobil tisto, kar aplikacija obljublja.
Poleg tržnice za mobilne naprave je na voljo tudi tržnica za osebne računalnike Mac. Prek nje lahko kupite vse programe, ki jih lahko kupite tudi po klasični poti. Nameščanje prek tržnice pa je enostavnejše, hitrejše, predvsem pa manj zamudno, saj ni treba vpisovati morebitnih namestitvenih kod in se ukvarjati z namestitvenimi mediji. S tem je Apple po mnenju mnogih najboljše iz sveta mobilnih naprav prenesel tudi v svet osebnih računalnikov.
Nad vsem je oblak iCloud (http://tinyurl.com/cfdyxl9), ki med vsemi uporabnikovimi napravami skrbi ne le za enostavno izmenjavo kupljenih (ali kako drugače pridobljenih) vsebin, temveč tudi za arhiviranje podatkov. Na žalost, vendar pri tem Applov oblak ni izjema, pa lahko preveliko zanašanje nanj prinese težave (http://tinyurl.com/d54qust). Mat Honan, sodelavec ameriške revije Wired, je to občutil na lastni koži, ko so mu lani vdrli v iCloud in od daleč izbrisali vse podatke z njegovih naprav.
Tablica je v Applovi filozofiji namenjena delu na kavču, telefon je za vsak trenutek, edino domače področje, kjer Apple ni močneje prisoten, so televizorji. Že dlje časa krožijo govorice, da namerava Apple ponuditi tudi svoj televizor, vendar dokler (če sploh) ta ne bo na voljo, je še najbližje naprava Apple TV. Ta preprosto povedano omogoča prikaz vseh vsebin na velikem zaslonu televizorja in je kot taka zato močno integrirana v Applov ekosistem. S pomočjo protokola AirPlay, ki pretaka vsebine na televizor, je celo mogoče igrati igre, ki sicer tečejo na primer na tablici, tako da kot zaslon uporabite televizor. Tablica postane manj zmogljiva igralna konzola, namenska naprava, ki, roko na srce, počasi izumira.
Če Apple ljubite ali če ga sovražite, priznati morate, da je njegov ekosistem najbolj uporabniku prijazen in hkrati izredno preprost. To za seboj prinese določene posledice. Uporabniku so na voljo možnosti, ki mu jih Apple da, in te delujejo, kot morajo, in so preproste za uporabo. Po drugi strani pa to pomeni, da če želite Applove naprave uporabiti za kaj nestandardnega, to ni več tako zelo enostavno. Ko se odločite za Apple, postanete odvisni. Uporabljate lahko le njegove naprave in večinoma tudi njegove storitve, kar se je najbolj negativno pokazalo, ko je Apple predstavil kartografsko storitev AppleMaps. Še eno slabost lahko zapišemo. Igralci zahtevnih računalniških iger so v Applovem sistemu na slabšem. Manj je računalnikov z zmogljivimi grafičnimi karticami, prav tako pa je za Applov operacijski sistem tudi manj takih iger.
Moj mikro, maj – junij 2013 | Marjan Kodelja |
