Android, nad katerim imamo nadzor
Začnimo kar pri najbolj zahtevnem: znebiti se operacijskega sistema Android na mobilni napravi. Že tako so z njim lahko težave, nadgradnje so na voljo, ko jih ponudi izdelovalec naprave, če sploh, in ne takoj, ko so na voljo. Zahteva, da se prijavimo v napravo z Googlovim računom, preveč že nameščenih in nepotrebnih Googlovih aplikacij in aplikacij partnerskih izdelovalcev naprav in še kaj pa so drugi razlogi, da postane standardni sistem Android nadležen in bi se ga radi znebili. Alternativa je mobilni sistem CyanogenMod, sicer različica Androida, a brez Googlovega vpliva. Trenutna različica 11 ima celo več funkcij kot Android 4.4. Ker se želimo popolnoma znebiti Googla, uporabimo tudi alternativne tržnice aplikacij, kot sta GetJar ali F-Droid.
Sistem CyanogenMod na napravo namestimo prek osebnega računalnika, naprava pa mora biti prej »rootana«. Drugače ne gre. Odgovor na vprašanje, ali je naprava primerna za zamenjavo sistema, najdete na spletnem naslovu wiki.cyanogenmod.org. Pred posegom pa ne pozabite arhivirati podatkov, ki so na napravi. Stike v imeniku lahko prenesete s programom MyPhoneExplorer. Po posegu naprava nima več »zveze« ne z Googlom ne z izdelovalcem. Nobenih nepotrebnih aplikacij in bolj čist operacijski sistem, ki deluje hitreje in porabi manj energije. Predvsem pa vam je na voljo sistem Android, nad katerim imate popolni nadzor.
Iskanje brez poosebljanja
Poleg Androida je Googlov iskalnik drugi informacijski vir, prek katerega Google pridobi največ podatkov o svojih uporabnikih. Uporabi jih, da uporabniku lahko prikaže njemu prilagojena, poosebljena oglasna sporočila. A to bi še sprejeli. Druga slabost tega početja je povezana z zapiranjem uporabnikov v informacijske milne mehurčke (tinyurl.com/dygqv4l). Iskalnik predlaga, katero stran bi uporabnik obiskal glede na njegovo zgodovino spletnega iskanja, s tem ga omejuje na sorodne spletne strani in mu ne pokaže širše slike. Ker algoritem temu primerno tudi razvršča rezultate iskanja, vemo pa, da uporabnik redko pogleda kaj več kot le prvo stran iskalnika, marsikaj zanimivega uporabniku, ki išče bolj na splošno, prikrije. Skrajni primer bi lahko bil približno takšen. Uporabnik je ljubitelj živali in redno obiskuje strani s tovrstnimi vsebinami. Ko v iskalnik vpiše »jaguar«, bo izvedel vse o veliki mački, nič pa o istoimenskem vozilu.
Ko iščete po slovenskih straneh, lahko namesto Googla uporabite iskalnik najdi.si, širše pa uporabite iskalnik Qwant, ki ne zbira podatkov za oglaševalske namene. In tudi ne prikazuje poosebljenih rezultatov iskanja. Drugače povedano, uporabniki, ki vpišejo enak iskalni pojem, dobijo popolnoma enake rezultate iskanja. Ti so prikazani v petih stolpičih, prikaz pa lahko spremenimo in ga naredimo podobnega Googlovemu. Bilo pa bi utopično pričakovati, da je iskanje enako kakovostno. Zato je tu še ena možnost. Storitev, ki jo najdemo na spletni strani www.startpage.com. Rezultati iskanja, ki nam jih storitev vrne, so Googlovi, vendar anonimni. Storitev deluje kot proxy strežnik, vmesnik, ki uporabnikovo iskanje posreduje Googlu, mu tega prikaže, Google pa ne dobi uporabnikovih podatkov. Kako tudi bi, če je zanj »uporabnik« omenjena storitev.
Chromova tehnologija z zasebnostjo
Brskalnik Iron (www.srware.net) sloni na isti programski kodi kot Googlov brskalnik Chrome, vendar Google od njega ne pridobi vsakega spletnega naslova, ki ga je uporabnik obiskal, pa tudi ne drugih njegovih podatkov. Če smo še tako navdušeni na zmogljivostjo in varnostjo Googlovega iskalnika, ne moremo mimo njegove ahilove pete. Skrb za uporabnikovo zasebnost. Ne glede na vse je Chrome Googlov otrok in z njim vedno povezan z močno popkovino. Kot privzeti iskalnik brskalnik Iron uporablja DuckDuckGo, vsako iskanje pa je anonimno. Nastavitvena struktura menijev je podobna, zato je prehod nanj enostaven. Po namestitvi prepozna vse dodatke, ki smo jih imeli na brskalniku Chrome, jih naloži, vendar jih moramo ročno aktivirati. Ima pa brskalnik že integriran dodatek za blokiranje oglasnih sporočil. Razlika med njima je tudi v tem, da se Iron ne nadgradi samodejno. Zahteva redno preverjanje morebitnih posodobitev in dajanje dovoljenj za namestitev.
Elegantnejši od Gmaila
Microsoft je z naslednikom Hotmaila, spletno pošto Outlook.com, pokazal, kakšen je lahko moderni vmesnik spletne pošte. Enostavnega videza, vendar s pomembnimi funkcijami, ki jih pri Gmailu pogrešamo. Na primer to, da če kazalnik postavimo na poštno sporočilo, se pojavijo ikone z najbolj običajnimi opravili, kot sta brisanje sporočila ali premik v drugo mapo. Vmesnik Gmaila zahteva, da sporočilo bodisi odpremo ali izberemo, šele nato lahko opravimo tudi tako enostavna opravila, ki jih vsakodnevno počnemo. Microsoft z algoritmi ne prebira pošte, v njej ne išče ključnih besed, ki mu pomagajo pri prikazu uporabniku prilagojenih oglasov. Kar je pomembno s stališča varovanja zasebnosti. Del spletnega Outlooka je tudi koledar, s katerim zamenjamo Googlovega, Outlook nas bo prek pošte obveščal o vpisih, ki smo jih vanj vnesli. Posebnost Microsoftove spletne pošte je tudi možnost, da vanjo povežemo več poštnih računov.
Ima celo več »funkcij«
Googlovo spletno pisarno Docs redno omenjamo, kadar iščemo zamenjavo za Microsoftov Office. Ima pa tudi ta alternativo, storitev Zoho Docs (zoho.com), ki je prav nič ne zanima, kaj je v uporabnikovih dokumentih. Storitev nudi več funkcij, ki jih večina uporabnikov urejevalnika besedil, preglednic in predstavitev potrebuje, te pa tudi lažje najde, saj niso tako lepo skrite v menijski strukturi kot pri Googlovi spletni hrambi Drive. Zohove spletne storitve so po načinu delovanja in strukturi podobne Microsoftovim pisarniškim programom. Brezplačno imamo na voljo 5 GB spletnega prostora, je pa omejitev, da posamezna datoteka ne sme biti večja od 100 MB. Spletni prostor lahko povečamo, če povežemo storitev z računom Dropboxa. Sinhronizacija je samodejna. Sinhronizacija z lokalnim pomnilnikom naprave pri uporabnikih, ki imajo datoteke raje pri sebi, na disku svoje naprave, poteka prek programa za sistem Windows. Zoho obstaja tudi v obliki aplikacije za mobilna sistema Android in iOS.
Bolj sveži zemljevidi
Kot vse Googlove storitve tudi Google Maps vohuni za uporabniki. Google je najbolj vesel podatkov, ki jih dobi od uporabnikov, ki njegovo storitev redno uporabljajo na svojih mobilnih napravah. Storitev OpenStreetMap (www.openstreetmap.org) se zanaša na skupnost uporabnikov, da so zemljevidi čim bolj natančni, vsaka sprememba pa čim prej vnesena. Nima satelitskih slik, tudi uličnega pogleda ne, slabša pa je na področjih, kjer ni veliko njenih uporabnikov. V obliki mobilne aplikacije ima tudi sposobnost vodenja uporabnika (navigacije).
Kakovost namesto količine
Medtem ko je Googlov Youtube največje skladišče videoposnetkov na spletu, ima Vimeo (vimeo.com) drugačen pristop. Je storitev, na kateri najdemo kakovostne in uporabne posnetke. Kratki filmi v HD-ločljivosti, dokumentarni in animirani filmi in podobno. Druga alternativa je Dailymotion.com, ki nudi podoben izbor posnetkov kot Youtube. Zakaj nam Youtube ni všeč? Ne gre le za sledenje zanimanju uporabnika, pač pa tudi za zahtevo, da je uporabnik prijavljen v družbeno omrežje Google+, kar je postalo pogoj, da uporabniki lahko komentirajo.
Album brez prisile
Nikoli nismo imeli nič proti Googlovemu programu za obdelavo in organizirano hranjenje fotografij Picasa in istoimenskim spletnim albumom. Ta pa ni več samostojen, temveč je postal galerija družbenega omrežja Google+. Spletnih storitev za obdelavo fotografij (nekaj smo jih omenili v prejšnji številki revije) in samostojnih brezplačnih programov ni malo. Omenimo XnView (www.xnview.com), ki v nobenem primeru ni slabši od Googlove ponudbe.
Moj mikro, julij avgust 2014 | Marjan Kodelja
