HD Ready (720p)
To oznako marsikdo zamenjuje z oznako Full HD. HD Ready pa je v bistvu kar daleč od Full HD, saj naprave s to oznake ne izpolnjujejo vseh zahtev, ki jih ima Full HD. Prav zaradi zlorab besedice HD v oglaševalske in marketinške namere, so proizvajalci ustanovili konzorcij HD, ki bedi nad logotipi in tehničnimi zahtevami za njihovo pridobitev. HD Ready tako označuje televizijske sprejemnike, ki imajo zmožnost prikazovanja 720 vrstic višine slike in imajo vsaj en vhod, ki podpira HD-signal – bodisi HDMI (oz DVI) bodisi analogni YPbPr, na katerem mora podpirati tudi standard za zaščito digitalnih vsebin HDCP. Poleg osnovnih 720 vrstic višine pa bi takšni televizorji ali naprave morali podpirati predvajanje tako 720p kot 1080i signale – seveda z internim prilagajanjem in preračunavanjem slike. Ločljivost televizorjev, ki so označeni s HD Ready, je navadno 1366 x 768 slikovnih pik, velika večina pa jih ima zraven tega še priključek HDMI. Zahteva za pridobitev te specifikacije ne omenja sprejemnika, zato za sprejem radiodifuznih HDTV-programov te naprave lahko potrebujejo dodaten zunanji HDTV-sprejemnik (set top box − STB), ki zna take signale sprejeti in dekodirati.
Obstajajo pa tudi druge različice oznake HD Ready, npr. HD Ready 1080p, ki vključujejo še višjo ločljivost slike (zmožne so prikazati pravih 1080 vrstic v progresivnem načinu, a nimajo HD-sprejemnika za sprejem TV-signala v tej kakovosti, zato potrebujejo zunanji STB oz. vir) – največkrat imajo take oznake projektorji in monitorji. Ker je HD Ready 1080p dokaj nov v družini oznak HD, nanjo naletimo le redko, saj se proizvajalci in kupci raje odločijo za nekaj deset evrov dražji polni HD (Full HD 1080p).
HD TV 1080p (tudi Full HD)
Gre za navpični prikaz 1080 vrstic slike, s čimer pa se horizontala povzpne na zajetnih 1920 slikovnih pik. Slika, ki jo prikazujejo televizorji z oznako Full HD, tako znaša krepkih 1920 x 1080 slikovnih pik. Pri filmih, posnetih v takšni ločljivosti, pa zraven številke 1080 srečamo še črko i ali p. I pomeni prepleten (interlaced), p pa progresivni (progressive) in slednji je seveda boljši in je t. i. pravi Full HD. Prvi pa ni »prava stvar« in se ga HD-fanatiki izogibajo. Full HD oz. 1080p je tista prava visoka ločljivost, o kateri se govori in ki se je verjetno ne bi nihče branil. Televizorji Full HD oz. HD TV 1080p praviloma vsebujejo tudi sprejemnik (navadno DVB-T) ki je zmožen sprejeti in dekodirati/prikazati vhodni signal v 1080p ločljivosti (in v vse nižje seveda). Seveda pa je predvajanje take vsebine pravi izziv, glede na »številno« izbiro HD kanalov pri nas je to bolj polom kot karkoli drugega. Filmi v polni HD- ločljivosti pa prav tako zahtevajo od nas še posebno komponento, bodisi je to računalnik. opremljen s HD-izhodom, predvajalnik blu-ray ali pa tudi katera od tudi pri nas vse pogostejših in poceni napravic NMT.
Glede na razmeroma nizke cene in razlike med HD Ready in Full HD, se danes (razen če dobimo res dobro ceno) verjetno ne splača več kupovati televizorjev HD Ready, torej teh z največjo ločljivostjo 720p (ali celo 1080i).
Moj mikro, Maj 2010 | Jaka Mele |
