1. Razmislite, kaj potrebujete.
2. V svojem cenovnem razredu izberite ožji krog primernih naprav.
3. Primerjajte ceno potrošnega materiala.
4. Obvezno ponovite korak 3!
Premislite, koliko tiskate. Če gre za domači tiskalnik, je zelo verjetno, da boste z njim tiskali le nekajkrat mesečno ali še redkeje. Upoštevajte, da brizgalni tiskalniki vsebujejo črnilo, ki se lahko s časom v drobnih šobah zasuši in jih zamaši. Treba je opraviti več ciklov čiščenja kartuš, kar včasih deluje, včasih pa tudi ne – v vsakem primeru pa se porabijo kartuše.
Nekateri proizvajalci imajo že na sami kartuši tudi tiskalniško glavo, kar sicer podraži kartuše, a pri zasušitvi preprosto kupimo novo, jo zamenjamo in imamo »nov« tiskalnik. Drugi proizvajalci pa imajo glavo ločeno od kartuš. Zato so njihove kartuše poceni. Kupovanje glave je največkrat cenovno nehvaležno, saj je poleg tega, da je prodajalci in zastopniki navadno sploh nimajo na zalogi, tudi draga in lahko preseže ceno novega tiskalnika. A do takih resnih zasušitev brizgalnih šob v glavi tiskalnika, ki ji ne bi pomagalo niti nekaj ciklov čiščenja, pride redko. Če že, jo lahko fizično vzamemo iz tiskalnika in šobe nežno očistimo s palčko za čiščenje ušes, namočeno v alkohol.
NAJCENEJE NI VEDNO LE ZA BOGATE
Dočakali smo kar nekaj tiskalnikov, ki z maloprodajno ceno do okoli 100 evrov merijo na domače manj zahtevno občinstvo, ki tiskalnik uporablja zgolj za občasne izpise, recimo za tiskanje izpiskov e-bank, raznih poročil in referatov ter občasnih voščilnic ali fotografij. Če je do zdaj veljalo, da poceni nakup vodi v velike potrošne stroške, pa to ne drži več povsod. V tem tržnem delu se je že veliko zgodilo okoli hitrosti tiskalnikov, v zadnjem letu pa tudi pri ceni potrošnega materiala. Tudi med temi tiskalniki namreč že najdemo modele, ki imajo ločene kartuše, kar je prvi pogoj za nižjo ceno tekočih stroškov. Cene kartuš se med proizvajalci in modeli lahko razlikujejo tudi za več 100 %.
Če tiskate le občasno in nikoli ne tiskate fotografij, razmislite o laserskem tiskalniku. Če boste preživeli še brez barv, potem pa sploh. Z laserji je veliko manj zapletov kot z brizgalniki.
MREŽA POVSOD
Ker sta v povprečnem gospodinjstvu, kaj šele malem podjetju, že vsaj dva računalnika (vsaj en prenosnik), velja v vsakem primeru razmisliti o možnosti delitve tiskalnika ali večfunkcijske naprave med uporabnike.
Če že ne izberemo tiskalnika z omrežnim priklopom (kar je, mimogrede, najcenejša in najprikladnejša možnost, zlasti pri večfunkcijskih napravah, katerih novi modeli omogočajo uporabo vseh funkcij prek omrežja), imamo na voljo tudi nekaj drugih rešitev. Te pridejo prav, tudi če že imamo tiskalnik, ki bi ga radi uporabljali iz več računalnikov sočasno. Najpreprosteje je, da tiskalnik ostane priključen na primarni računalnik, v katerem ga samo damo v skupno rabo, a v tem primeru mora ostati računalnik vključen, če želimo iz drugih dostopati do tiskalnika. Druga rešitev je tiskalniški strežnik. To je lahko samostojna napravica (na eni strani ima omrežni vmesnik, na drugi USB-vrata), lahko pa je vgrajen v domače usmerjevalnike in napravo NAS (omrežni diskovni sistem). Če tako napravo že imamo, je to najcenejša možnost mreženja tiskalnika.
OKVIR:
Kako izračunamo stroške vzdrževanja
Najbolje je opraviti preprost izračun – pogledati ceno kartuše/tonerja oz. drugih potrošnih delov, preveriti njihovo življenjsko dobo (cikli, število izpisov) in ceno deliti s to drugo številko. Tako si lahko hitro izračunamo ceno črno-belega in barvnega izpisa (pri slednjem upoštevamo seštevek cen vseh treh ali več barvnih kartuš ter jo delimo s povprečnim številom izpisov ene kartuše). Pri laserjih je treba prišteti še ceno bobna oz. razvijalne enote (valjev).
KONEC OKVIRA
Kartuše in tonerji – originalni ali obnovljeni?
S potrošnim materialom pri tiskalnikih je kot z baterijami pri prenosnikih in telefonih. Cene originalov so v glavnem visoke, »ponaredki« pa navsezadnje verjetno prihajajo celo iz iste kitajske tovarne … Verjamemo torej proizvajalcu tiskalnika in kupujemo le originalne kartuše in tonerje ter bobne? Ali iztrošene kartuše in tonerje obnovimo oziroma kupimo obnovljene?
Cena potrošnega materiala je predvsem odvisna od proizvajalca. Ker imajo dandanes vsi vodeči proizvajalci dokaj sorodne tehnologije izpisa, to verjetno namiguje tudi na to, da gre pri različnih proizvajalcih podobno delujočih tiskalnikov verjetno tudi za zelo podobne materiale v potrošnih komponentah. Od kod torej ogromna odstopanja v ceni pri določenih modelih kartuš in tonerjev med različnimi proizvajalci?
Medtem ko je določene nadomestne oz. potrošne dele, recimo boben laserskega tiskalnika ali fiksirno enoto, bolj smiselno in morda celo edino možno kupiti originalno, pa imamo pri tonerjih oziroma kartušah več izbire. Izbiramo lahko med nakupom originalnih ali obnovljenih ali celo tonerjev in kartuš OEM. Seveda je pri tem predvsem treba gledati na kakovost, šele potem na ceno.
Časi, ko smo lahko v megamarketu kupili univerzalno črnilo za brizgalnike, s katerim smo polnili kartuše brizgalnih tiskalnikov, so že zdavnaj mimo, saj ima večina kartuš nameščene čipe, s katerimi se identificirajo tiskalniku.
Iz izkušenj pri brizgalnih tiskalnikih odsvetujemo uporabo obnovljenih oz. na novo napolnjenih kartuš, saj je z njimi v povprečju preveč težav, razlika v ceni pa premajhna. Položaj je obrnjen pri laserski tehnologiji, kjer je (predvsem za črno-beli tisk) tonerje smiselno obnavljati. Pri črno-belih tonerjih lahko v povprečju računamo na 50 % prihranek, pri barvnih pa le še 25−30 % (in tu utegne prihajati do večjih razlik med originalnimi barvami). Odvisno od proizvajalca je morda smiselno namesto menjave tudi reprogramirati čip na bobnu in ga tako prepričati, da na novo začne cikel štetja (saj imajo proizvajalci všteto določeno rezervo).
Naj bo toner originalen ali obnovljen, razumeti velja, da imamo lahko težave z obema. Imeli smo kar nekaj primerov, ko tiskalnik novega, originalnega tonerja ali originalne kartuše ni in ni hotel prepoznati, ali pa nista delovala, kot bi morala. Seveda imamo pri nakupu originala možnost reklamacije in garancije. Kaj pa pri obnovljenih komponentah? Odkrito rečeno, v preteklosti se je pogosto dogajalo, da je bil kupec po nakupu prepuščen samemu sebi, se pa posamezni »obnavljalci« razlikujejo po odnosu do strank.
Moj mikro, oktober 2010 | Jaka Mele |
