Podjetje Apple Computer so 1. aprila 1976 ustanovili Steve Wozniak, Steve Jobs in Ronald Wayne. Ime je bilo izbrano premišljeno − takratni glavni konkurent je bil Atari in pomembno je bilo, da se je Apple povsod pojavil pred njim (rumene strani in imeniki so urejeni po abecedi). Prvi izdelek podjetja je bil kit računalnik Apple I, ki ga je skonstruiral Wozniak in ki je prišel na prodajne police julija '76. Apple I se ni prodajal dolgo, a je bil dovolj uspešen, da je pritegnil pozornost multimilijonarja Mika Markulla, ki je kot investitor in svetovalec vstopil v Apple z 250 tisoč dolarji. Apple se je lastniško preoblikoval 3. januarja 1977, ko je Ronald Wayne svoj delež za 800 dolarjev prodal obema Stevoma.
VZPON: 1977−1985
Mike Markkula in postal tretji solastnik in tudi tretji zaposleni. Wozniak je v tem času že snoval drugo generacijo računalnika, Apple II, ki je na trg prišla aprila 1977. Izstopal je z barvno grafiko in odprto arhitekturo. Ko je dobil še ubijalsko aplikacijo, preglednico VisiCalc, pa je prodaja eksplodirala tako v poslovnem kot domačem segmentu. Wozniak večino zaslug za uspeh Appla II pripisuje Miku, saj brez njegovega finančnega zaledja in menedžerskega znanja ne bi mogli uspeti. Markkula v podjetje kot prvega direktorja (CEO) pripelje Michaela Scotta. Apple II je pozneje kot prvi računalnik dobil tudi 5,25” disketni pogon.
Do konca sedemdesetih je Apple že premogel lastno proizvodno linijo in oddelek računalniških oblikovalcev. Leta 1979 se applovci srečajo z grafičnim vmesnikom. Xerox za predkupno pravico 100.000 delnic po ceni 10 USD ob javni kotaciji Appla Applovim inženirjem dovoli 3−dnevni dostop do vsega razvoja v svojem tehnološkem parku Xerox Parc. Steve Jobs je takoj prepričan, da je grafika vmesnik prihodnosti.
Sočasno z razvojem še vedno besedilnega računalnika Apple III Jobs začne razvijati računalnik, ki bo spremenil svet – Apple Lisa. Apple III pride na trg 1980, a se prodaja slabše kot predhodnik, konkurenca v obliki poceni klonov IBM-ovih računalnikov v navezi z Microsoftovimi sistemi je vedno močnejša. Veliko bolje se prodaja cenejša osvežena različica Apple IIe.
Apple decembra 1980 izvede javno kotacijo in vstop na borzo. Zberejo več kapitala kot katero koli podjetje od Forda leta 1956, kar med zaposlenimi takoj ustvari 300 milijonarjev.
PADEC: 1986−1993
Interni spori med Jobsom, ki razvija projekt Lisa, ter Jefom Raskinom, ki razvija nizkocenovni računalnik z grafičnim vmesnikom Macintosh, se stopnjuje v notranjo vojno. V njej zmaga Jobs in leta 1983 kot prvi pride na trg Apple Lisa. Ta premierni računalnik z grafičnim vmesnikom nosi ceno skoraj 10 tisoč dolarjev, zaradi česar ni uspešen. Leto pozneje podjetje pošlje na trg Macintosh.
Prodaja je bila sprva le povprečna, a Apple je imel srečo, in ko se je čez nekaj mesecev na trgu pojavil še prvi cenovno dosegljiv laserski tiskalnik postscript ter program za namizno založništvo PageMaker, postane Macintosh de facto standard za oblikovalce in DTP-jevce.
Leta 1985 se med Stevom Jobsom in takratnim direktorjem Appla Johnom Scullyjem vname spopad za moč. Uprava Scullyju namreč naroči, da prepreči Jobsove izpade in drage izlete v nepreizkušene izdelke (Apple Lisa). Končno uprava stopi na Scullyjevo stran in Jobs užaljen zapusti Apple ter ustanovi podjetje NeXT.
Apple v naslednjih letih pošlje na trg več izdelkov, ki pa imajo nestalen uspeh. Tako je prvi prenosnik Macintosh Portable iz leta 1989 pretežak in prevelik; in Apple že leta 1991 predstavi njegovega veliko uspešnejšega naslednika Apple PowerBook. Ta je enako močan kot namizni Macintoshi, ima barvni zaslon, baterijo za 12 ur avtonomije, tehta pa za takrat sprejemljivih 8,5 kg. Istega leta Apple predstavi tudi nov operacijski sistem System 7, ki do leta 2001 ostane arhitekturna platforma za Mac OS. V tem času Apple snuje mnoge izdelke široke potrošnje (digitalne kamere, prenosne predvajalnike CD-jev, zvočnike, video konzole, dlančnike) in že namiguje, da ga zanima vstop na področje zabavne elektronike.
Applovi računalniki postajajo manj in manj konkurenčni, zlasti cenovno. Vzpon tekmeca, Microsoft Windows, je hiter in Apple razen tožbe Microsofta nima pravega odgovora. V zgodnjih devetdesetih se pojavi še dodatna nizkocenovna konkurenca IBM OS/2, SUN Solaris ... Macintosh ne pozna večopravilnosti, potrebuje predrago strojno osnovo … Zato se 1994 začne razvoj novega Macintosha, temelječega na procesorju PowerPC – Apple sklene partnerstvo z IBM-om in Motorolo in še isto leto je predstavljen Power Macintosh.
Leta 1996 zaradi slabih rezultatov pride do menjave direktorja Appla. Novi prvi mož Gil Amelio po množičnem odpuščanju in po večkratnih neuspešnih poizkusih prenoviti in izboljšati Mac OS, ne vidi druge rešitve kot kupiti podjetje NeXT. Predvsem zaradi operacijskega sistema NeXTSTEP. To v Apple povrne Steva Jobsa. Sredi leta 1997 zavoljo rekordno nizke vrednosti delnic uprava razreši Gila Amelio in začasni direktor postane Steve Jobs. Rekonstrukcija podjetja se začne.
NAZAJ V POZITIVNE ŠTEVILKE
Na prireditvi Macworld Expo Jobs napove, da bo Microsoft za platformo Macintosh izdal Microsoft Office. Sočasno Jobs splavi tudi spletno trgovino za naročanje Applovih izdelkov – Apple Store. Že prvi mesec prek spletne trgovine ustvarijo za 12 milijonov dolarjev naročil.
Avgusta 1998 Apple izda novi iMac. Ta temelji na novih tehnologijah, oblikovno pa v osebno računalništvo prinese pisane barve. Prodaja je odlična – že v dobri polovici leta prodajo več kot milijon enot. Apple v tem času kupi tudi več podjetij in tako okrepi svoj portfelj programskih izdelkov (iz njih razvijejo izdelke, ki jih danes poznamo kot iLife, iPhoto, iMovie, GarageBand, Final Cut Pro …).
Rezultati vseh nakupov se pokažejo 24. marca 2001, ko Apple predstavi Mac OS X – nov operacijski sistem, temelječ na sistemih NexT OPENSTEP in BSD Unix. Odlikujejo ga pregleden in všečen uporabniški vmesnik, stabilnost, varnost, zanesljivost in hitrost ter možnost poganjanja starih aplikacij. OS X je dobro sprejet in pospeši prodajo.
Obdobje označuje tudi ekspanzija in 19. maja 2001 Apple odpre svojo prvo maloprodajno trgovino Apple Store (Virginia, California).
Rdeča nit uspeha – Jobsova trda roka
Steve Jobs je legenda. Gospod je neposreden, ne trpi »sranja« in to tudi neposredno pove, največkrat tudi z dretjem. Ne glede na to, ali govori s svojimi zaposlenimi, poslovnimi partnerji ali (nerazumevajočimi) novinarji. Jobsa lahko mirno uvrstimo med rahlo ekscentrične direktorje, saj ima polno svojih muh. Tako je recimo eno izmed preteklih Applovih storitev MobileMe, ki ni delovala tako, kot so si zamislili, interno strgal na kosce in med sestankom z zaposlenimi v tem projektu na mestu odpustil nekaj deset odgovornih. Jobs ne izgublja časa za nepomembne stvari, tako da ne čudi, da je v preteklih letih dal le en sam intervju, in to le reviji Time.
V zadnjem letu je na površje prišlo kar nekaj internih zgodb iz Appla, in čeprav jih je treba jemati z nekaj rezerve, je vsem skupna ena stvar: Apple je enako Jobs. V Applu se nič ne zgodi brez vedenja in potrditve s strani Jobsa. Jobs se vtika v vse, od dizajna do idej in celo podrobnosti pri realizaciji izdelkov.
Zaposleni pred njim trepetajo in svojega vodjo pred sestankom z Jobsom pogosto pripravlja kar celoten oddelek. Ker se ve, da Jobs ne trpi polizdelkov in površnosti, tega v izdelkih Appla ne vidimo. In prav to je tisto, kar pri Applu cenimo. A dejstvo ostaja, Apple je uspešen zaradi trde roke Jobsa – in Jobs je »zateženec«.
Moj mikro, julij-avgust 2011 | Jaka Mele |
