iPad je v bistvu iPod Touch oziroma iPhone (brez telefonskega pogovornega dela) z veliko večjim zaslonom. Upravljamo ga z dotikanjem zaslona, priključimo ga v iTunes in združljiv je z vsemi aplikacijami za obe že omenjeni napravi. Imamo različice z več konfiguracijami pomnilnika (16, 32, 64 GB) ter le z wi-fi ali pa s kombinacijo wi-fi+3G. Za domačo rabo je wi-fi povsem dovolj, in če vanj ne boste nalagali celotne filmske zbirke, temveč »le« aplikacije, je tudi 16 GB model povsem dovolj.
V začetku leta je Apple predstavil iPad 2, nadaljevanje originalne tablice. Novinec je tanjši, lažji, sicer pa ohranja vse prednosti iPada. Novost sta tudi obe kameri, zadnja je zmožna HD- snemanja, in dvojedrni procesor, ki je dovolj močan, da lahko s tablico tudi montiramo video. Avtonomija naprave je ohranjena na ravni predhodnika – cca 10 ur. 3G-modeli podpirajo tudi A-GPS. Najboljša plat pa so zasloni z IPS-matriko (dobro vidni z vseh smeri, lepe barve).
ZAKAJ SO USPELI : Ljudje so bili že zaljubljeni v iPhone in iPod Touch in so si želeli večji zaslon za uporabo doma na kavču. Tudi stotine tisoč aplikacij, ki so že od dneva nič delovale v tablici, so pomagale. Isti preprost uporabniški vmesnik, isti iTunes, predvsem pa drugače od drugih na trgu – iPad preprosto deluje, in ko ga vklopiš, ni treba čakati, da se naloži.
SLABOSTI: Apple drži iPad pod strogim nadzorom, gre za zaprt sistem. iPad nima nikakršnih priključkov za priklop zunanjih naprav (edinole tipkovnica, ki s tablico komunicira prek bluetootha obstaja; na voljo pa je tudi nekaj vmesnikov – recimo HDMI, VGA, bralnik pomnilniških kartic …). Gre za enouporabniško napravo – ne pričakujte, da boste lahko imeli podatke (e-pošto, zaznamke, aplikacije) ločene od žene, ki želi uporabljati isto napravo. Vsak potrebuje svojega (nam sugerira Apple).
DANES SE LOČIJO OD KONKURENCE: Po skoraj fanatičnem zagotavljanju kakovosti inm kot že omenjeno, razvoju iOS-a, ki deluje tudi v starih napravah.
Pa kaj je s temi vrstami pred trgovinami?
V času pred Applom smo zunaj socialističnih držav le redko videvali vrste pred trgovinami. A zdaj je to povsem običajno, prav tako kot nočno kampiranje pred zaprtimi vrati in dan pozneje razprodane pošiljke. Kako Applu vse to uspeva, zlasti če vemo, da je do svojih prodajalcev izredno strog in skop? Posledica že omenjene optimalne logistike je tudi ta, da trg ni nikoli preplavljen z Applovimi posameznimi izdelki, kar pomeni, da se nanje vedno »čaka«. In prav te vrste so unikaten marketinški vzvod, kako v nakup prepričati tudi tiste, ki do takrat sploh niso razmišljali o nakupu. Seveda bolje informirani lahko izvejo, da so vrste pred trgovinami predpisane v »prodajnih navodilih« – nekje jih dosegajo z najemanjem študentov, drugje pa z omejevanjem vrste znotraj trgovine − primer: Simobil in iPhone. Se spomnite Simobilove polovične naročnine pred dobrega pol leta? Takrat se je vrsta v Simobilovi poslovalnici vila kot kača, nihče ni čakal zunaj. Zdaj, pri iPhonu pa so bili v trgovini trije (interna Simobilova navodila so bila, da je lahko v vrsti v trgovini toliko strank, kot je prodajalcev), vsi drugi pa so stali v vrsti pred trgovino.
Statusni simbol ali bolna logika? Vse kaže, da je edini, ki mu strategija služi, sam Apple. Nekaj pogače si lahko odreže tudi distributer, ki premika večjo količino naprav, v maloprodaji pa je prodajanje Applov bolj stvar prestiža kot zaslužka. Je pa zaslužek dober pri prodaji periferije in dodatkov, sploh tretjih proizvajalcev, kjer so marže večje. Pa tudi v servisiranju strank po nakupu – in tu imamo v Sloveniji dobro urejene servise, kjer lahko uveljavimo tudi Applovo svetovno garancijo.
Moj mikro, julij-avgust 2011 | Jaka Mele |
