PalmPilot
Leta 1997 je luč sveta zagledal pri osebni organizator PalmPilot, ki je dolga leta pomeni vrh med podobnimi izdelki, ki niso bilo zmožni ogroziti njegovega obstoja. Pa čeprav se je v tekmo z operacijskim sistemom Windows CE spustil tudi Microsoft. V tistih časih je bil PalmPilot tisto, kar je danes iPad med tabličnimi računalniki. Marsikaj novega smo lahko videli v tej napravi, od na dotik občutljivega zaslona, prek katerega smo s pisalom in s posebnimi šiframi vnašali besedila, pa do potisne elektronske pošte v poznejših modelih.

Plačilni sistem PayPal
Predstavljen leta 1998 je danes najbolj uveljavljen sistem plačevanja na spletu, ne glede na to, da je pozneje svoj podoben sistem predstavil tudi Google. Deluje kot vmesni člen med spletnimi prodajalci in kupci. Kupec v svoj paypalov račun vnese podatke o plačilni kartici, ki jih prodajalec nikoli ne vidi. Paypal prodajalcu nakaže kupnino, nato pa bremeni plačilno kartico. Zato je sistem varen, saj podatke o plačilnih karticah vnesemo le enkrat v sistem, ki si je čez čas prislužil zaupanje uporabnikov.

Priključi in uporabljaj (plug and play)
Včasih je bilo nameščanje novega kosa strojne opreme lahko, milo rečeno, kaotično opravilo, ki je vključevalo ročno prilagajanje sistema, nastavitve vhodno-izhodnih vrat in v nekaterih primerih celo premik mehanskih stikal. Plug and play, oziroma kot ga nekateri tudi imenujejo, »plug and pray«» (priključi in moli), sicer ni najboljša rešitev, še vedno se pojavljajo napake, a vendarle pri večini namestitev tudi plošče CD z gonilniki več ne potrebujemo.

Postscript
Postscript, programski jezik, ki ga povezujemo s laserskimi tiskalniki in namiznim založništvom, sta leta 1982 ustvarila John Warnock in Charles Geschke. Dolgo časa je bil najpomembnejši izdelek podjetja Adobe, ki je z njim omogočil zanesljivo tiskanje vizualno bogatih dokumentov. Ker je Adobe zahteval plačilo licenčnine za pisave Postscript type 1, je to privedlo do oblikovanja sistema pisav Truetype v na osebnih računalnikih (Windows PC). Adobov monopol na področju laserskega tiskanja sta skupaj razbila Microsoft in Apple – slednji je namreč sprejel odprte standarde. Kar ni nekaj, kar bi Apple velikokrat storil.

Programsko sintetiziranje zvoka
Mikroprocesorji so sprožili revolucijo v glasbenih studiih. Vsak malce zmogljivejši osebni računalnik je lahko »popoln« glasbeni studio, njegove zmogljivosti pa dopolnjuje ustrezna programska oprema (na primer Apple GarageBand). Trdi diski so zamenjali magnetne trakove za hranjenje posnete glasbe. Programski sintetizator pa spremeni skoraj vsak prenosnik v glasbeni instrument.

PowerPoint
Kdo bi si mislil, da ima Microsoftov PowerPoint resen vpliv na naše življenje. Vemo, čemu je namenjen in kaj počne, a njegova vloga v svetu tehnologij je jasna. Rešil nas je pred grafoskopi s prosojnicami, ki so zaznamovali šolske dni večine Slovencev. Predavanja pa so postala zanimivejša in ne več tako statična.

Bliskovni (flash) pomnilniki
Povzročili so revolucijo mobilnih naprav, saj so te lahko postale manjše, ne da bi zaradi tega trpela velikost pomnilnika. Spomnimo se, da so bili prvi glasbeni predvajalniki opremljeni z majhnimi diski, kar se je izkazalo za neposrečeno zamisel. Pomnilniki, lahko bi jih imenovali v trdem stanju, so krivi za zastarelost gibkih diskov, počasi pa v aplikacijah, kjer je pomembna hitrost, zamenjujejo tudi trde diske. Brez tega pomnilnika ne bilo pametnih telefonov, tabličnih računalnikov in še vrste drugih naprav.

Prepoznavanje in sinteza govora
Tehnologijo prepoznavanja govora so začeli razvijati že daljnega leta 1950, saj obeta veliko. Zato, da bi se z računalnikom pogovarjali, saj je narekovanje veliko preprostejše kot tipkanje. So še drugi možni načini uporabe. Na primer za upravljanje podsistemov vozila, ki niso nujni za varno vožnjo, kot način, kako lahko računalnik uporabljajo osebe s fizičnimi okvarami in podobno. V praksi pa se kaže, da imajo prednost veliki svetovni jeziki, manjši, kot je slovenščina, pa so zapostavljeni. Ford je na berlinskem sejmu IFA prikazal sistem glasovnega upravljanja, vendar se nam ne zdi najprimerneje, da bomo v armaturno ploščo tulili v angleščini.
Nekaj podobnega velja za tehnologijo sinteze govora, ki ima prav tako široko paleto možne uporabe. Imamo pa v Sloveniji program, ki zna govoriti slovensko − Amebisov Govorec.

Računalniško generirana slika (CGI)
Za prvo računalniško generirano animacijo velja plešoči trikotnik, ki je bil dodan oddaji Sezamova ulica leta 1969. Takrat se je o tej tehnologij veliko govorili v povezavi s filmsko industrijo, vendar je moralo preteči veliko časa, natančno do lanskega leta in do filma Avatar, da je tehnologija uporabna še za kaj več kot le za risanke. Pravo virtualno filmsko zvezdo, ki bo požela slavo zvezd iz mesa in krvi, pa še čakamo.

Računalniško podprto oblikovanje (CAD)
Inženirji so pred računalniki za vsak izdelek, pa naj bo to ladja, pralni stroj ali kaj manjšega, najprej izdelali tehnične risbe ter prototip, da so sploh lahko ugotovili, ali bo ideja v praksi delovala. Z računalniško podprtim oblikovanjem je proces izdelave tehnične risbe hiter in preprostejši, simulacijski sistemi pa navidezno preverijo, ali je ideja izvedljiva. Hitreje in poceni!

Računalništvo v oblaku
Možnost dostopa do procesorskih zmogljivosti in podatkov od povsod ter neodvisno od naprave sta nas osvobodila sedenja za namiznim računalnikom ali prenašanja prenosnika. Aplikacije in podatke so shranjeni v strežnikih, navsezadnje nas niti ne zanima kje, ker so nam dosegljivi takoj in povsod. Stalna dosegljivost in povezljivost je največja prednost računalništva v oblakih, ki je v resnici le evolucijski razvoj starejših konceptov.

Sistem izmenjave šifrirnih ključev
Vemo, da internet ni najvarnejše omrežje, zato je pomemben sistem šifriranja podatkov, predvsem pri »življenjsko« pomembnih aplikacijah, kot je zagotovo e-bančništvo. Osnova pri šifriranju je ključ, s katerim podatke »zamaskiramo«. Vendar če je ta le en, zasebni ključ, kako ga poslati ljudem, za katere bi radi, da vaša sporočila berejo. Zato imamo dva ključa, javnega in zasebnega. Zasebnega poznamo le mi, javni pa je na voljo tudi drugim. Kdor nam hoče poslati sporočilo, tega šifrira z našim javnim ključem, sporočilo pa preberemo s svojim zasebnim ključem.

Spletna pornografija
Velja za bolezen spleta, zato radi pozabljamo, da gre za eno najbolj razširjenih spletnih storitev, ki je spodbudila nastanek e-trgovanja, pretočnega videa in videa na zahtevo. Pornografske strani so bile vedno prve, ki so vključile nove spletne tehnologije, veliko prej, kot so to storile spodobne strani.

Spletni zmenki
Kako smo partnerje srečevali včasih? Naključno smo jih iskali po javnih mestih, barih in šolah, šele ko smo bili popolnoma obupani, smo morda dali oglas v časopis pod razdelkom »Zmenki«. Spletni zmenki so naredili revolucijo v iskanju sorodne duše, čeprav ima lahko tak način iskanja tudi negativne posledice. Je pa to ena od spletnih storitev, ki ima velik vpliv na življenje. Še toliko bolj, ker danes računalniški algoritmi na osnovi osebnih podatkov in želja najdejo partnerje, ki se idealom najbolj približajo.

Spletni zemljevidi
Iskanje naslova v tujem mestu po zemljevidu v papirni obliki je zamudno, morda v nekaterih primerih celo nevarno. Spremembo je leta 2005 omogočil Google s storitvijo Google Maps, poslovenjeno kot Google Zemljevidi. Ta je danes vgrajena skoraj v vsako mobilno napravo, ki ima hkrati tudi sprejemnik GPS, zato vas v nekaterih delih svet celo vodi do želenega cilja, in ne le prikaže trenutni položaj. Iz Googlovih je nastal Google Earth (Google Zemlja), podobne storitve pa so ponudili tudi drugi spletni ponudniki, čeprav je Google postal in ostal največji. So pa zaradi njega propadle navigacijske storitve mobilnih operaterjev, veliko vprašanje pa je, kaj bo z napravami za navigacijo tipa Garmin.

Strežniške rezine
Osnovna funkcija strežniških rezin je varčevanje s prostorom, saj so neprimerno tanjši in je zatorej v standardne omare podatkovnih centrov mogoče vgraditi več opreme. V osnovi so modularni sistem razvili leta 1990 kot odgovor na zahteve podatkovnih centov po povečanju zmogljivosti in razpoložljivosti informacijskega sistema, ne da bi bilo zato treba fizično povečati prostor, v katerem so strežniki. Morda pa niste vedeli, da gre za razmeroma staro tehnologijo, ki je do večje veljave prišla šele v zadnjih petih letih.