Povezano vozilo

Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo vključil še Google in morda še dodatno zmešal godljo različnih sistemov in tehnologij. Skupaj z nekaj izdelovalci vozil (GM, Honda, Audi, Hyundai) in izdelovalcem čipov Nvidia se je namenil v zabavni sistem vgraditi sistem Android. Prvo vozilo naj bi na ceste zapeljalo že letos. Vozila, če smo pripravljeni dovolj razvezati mošnjičke, imajo na dotik občutljiv zaslon, ki je v bistvu vgrajen tablični računalnik. Poleg zabavne funkcije, morebiti navigacije, prikazujejo tudi podatke o stanju vozila. Google bi rad v ta del vgradil svoj operacijski sistem, s tem pa dal možnost razvijalcem, da razvijejo avtomobilistom namenjene aplikacije. Vozniki jih bodo lahko nameščali iz Googlove tržnice (in z njimi tudi škodljive kode, po katerih je na žalost tudi znan Googlov ekosistem).

Ker ima podobne načrte tudi Apple, je pričakovati, da se bodo izdelovalci vozil višjega razreda raje odločili za sistem iOS. Ne le zaradi varnosti, temveč tudi zaradi njegovega kultnega statusa. Na Applovo stran so stopili Honda, ta bi očitno rada sedela na dveh stolčkih, Mercedes-Benz, Nissan, Ferrari, Infiniti, Kia, Hyundai, Volvo, Acura, Jaguar, Opel in Chevrolet.

Ne glede na vgrajeni operacijski sistem bo vozilo opremljeno z vmesnikom za dostop do mobilnega omrežja, največ je govora o tehnologiji 4G, znotraj vozila pa bo potnikom dostopno brezžično omrežje Wi-Fi. To pomeni, da bo voznik imel dostop do vozila tudi od daleč. Prek interneta bo lahko z mobilno napravo našel natančen položaj vozila, ga po potrebi zaklenil (če ga sistem opozori, da je na to pozabil) in morda tudi zagnal vozilo, da se bo to segrelo, ko bo sedel vanj. Ni ga čez udobje. Pričakovana je tudi celovita integracija sistema v vozilu z morebitnim sistemom pametnega doma. Mercedes-Benz je napovedal podporo pametnim termostatom Nest v nekaterih modelih vozil za ameriški trg. To ne pomeni le prikaza temperature doma in morebitnega spreminjanja s pritiskom na zaslon v vozilu, temveč tudi dobršen del samodejnosti. Na primer ko bo navigacija v vozilu razumela, da se voznik pelje domov, bo sistem samodejno poslal ukaz termostatom, naj dvignejo temperaturo. In obratno – ko se bomo odpeljali, bo sistem znižal temperaturo. Prej ali slej bo tudi vozilo integrirano v pametni sistem okoli uporabnika.

Veliki brat in velika nevarnost

Zakaj Google sili tudi na to področje, je jasno. Še ena skupina uporabnikov z goro podatkov, ki jih bo lahko izkoriščal v svojem oglaševalskem poslu. To pa ni tako nevarno, kot so nevarni potencialni vdori hekerjev v pametne avtomobile. Seznamu možnih zlorab pravzaprav ni konca, velikost grožnje pa je po drugi strani tudi močno odvisna od tega, koliko pameti bo v vozilu in kako globoko bo ta vanj integrirana. Skrbi že možnost, da heker pridobi podatke, s katerimi ugrabi identiteto voznika. Vidi, kje prestižno vozilo je, pride do njega, ta prepozna njegovo digitalno osebnost in pusti, da ga odpelje. Kraje vozil bodo potekale drugače, kot potekajo danes. Da ne govorimo o škodljivih kodah, ki bodo zmešale delovanje sistemov v vozilu za šalo ali z določenim ciljem.

Dejstvo, da sta Apple in Google vstopila v avtomobilski svet, še ne pomeni, da bodo vsa vozila postala del njunega ekosistema. Že to, da je v vozilu vgrajena navigacijska naprava dražja od enakovredne samostojne, kaže, da bodo tudi v vozilo vgrajeni pametni sistemi dragi in bodisi vgrajeni le v prestižna vozila ali na voljo kot dodatna oprema. Potencial pa je in do neke mere je zasnova, ki ga oba glavna igralca predstavljata kot »povezano vozilo«, smer razvoja infozabavnih naprav v vozilih, ki ne bodo namenjena le za zabavo, temveč tudi za izboljšanje varnosti potnikov ali vozila.
Pa smo tam, kjer smo najraje. Vse lepo in prav, vendar … Potencial, ki ga ima pametno vozilo, je zato, kljub varnostnim grožnjam, velik. Aplikacije, ki bi voznika v realnem času obveščale o stanju na cestah, mu predlagale, kje je v bližini najcenejše gorivo, in to samodejno, ko se bo, po domače povedano, prižgala lučka za gorivo in podobno, so več kot dobrodošle. Uporaba pametnih telefonov ali tabličnih računalnikov med vožnjo je prepovedana. Težava pa je, da bomo priča podobnemu stanju, kot smo mu danes. Pa pri tem sploh ni pomembno, ali uporabljamo Applov ali Googlov ekosistem. V obeh je namreč vse več aplikacij in storitev, ki pri nas niso dosegljive oziroma ne delujejo. Majhni trgi so vse bolj zanemarjeni. V vseh pogledih. Kaj nam bo koristil »povezan avto«, če polovice stvari v Sloveniji ne bo, druga polovica pa bo delovala omejeno?

Naredi sam

Ker pametnih zabavnih sistemov na osnovi Androida ali iOS-a še ni in ker nam verjetno ne bo padlo na pamet, da bi plačali uradnemu serviserju, da ga vgradi (ko bo dosegljiv) v naše vozilo (zagotovo bo predrago), nam ostane »čaranje«. Kar pomeni, da na trgu najdemo naprave, ki jih želimo, ter jih sami bolj ali manj popolno vgradimo. Današnja vozila so narejena kompaktno, kar pomeni, da sami brez pravega orodja, predvsem pa znanja ne bomo sposobni na primer zamenjati avtoradia. Kje so časi, ko smo to v praktično vseh avtomobilih lahko storili tako rekoč spotoma in zato dokaj pogosto! No, enostavno bi bilo lahko tudi zdaj: odstranili bi obstoječi radio, namesto njega pa vgradili infozabavni sistem z velikim, na dotik občutljivim zaslonom. Zakaj? Ker je kupljen na spletu cenejši kot (skoraj) enak od uradnega prodajalca. Pa še izbira je večja.

Pojdimo lepo po vrsti in najdimo alternative za večino funkcij »povezanega vozila«. Drugače povedano, tako kot doma sestavljamo elemente domačega omrežja, lahko podobno storimo v majhnem prostoru vozila. Težava pa se lahko pojavi že na začetku. Napajanje! Čeprav imajo mobilne naprave baterije, si v vozilu želimo, da so priključene na njegovo električno napeljavo. To utegne biti problem, če se zanašamo le na cigaretne vtičnice. Kolikor jih je, jih je premalo. Obstajajo razdelilniki ali si sami takšnega naredimo, en, dva ali trije USB-vtiči, naprave, ki jih bomo imeli v avtomobilu, se pač večinoma napajajo prek USB-kabla, vendar tako povečamo kaos kablov. Resno reševanje tega problema pomeni vsaj delno skrivanje dodatnih električnih kablov pod okrasne elemente vozila (obloge, armaturna plošča itd.) in iskanje primernih (skritih) mest v vozilu za nekatere naprave. Vedno lahko tudi plačate mojstru, da to naredi namesto vas.

Prva stvar, ki si jo v vozilu želimo, je dostop v internet, edina pot pa prek mobilnega omrežja. Iz prakse vemo, da kadar smo na daljši poti in je v vozilu več ljudi, ima vsak svojo mobilno napravo (najmanj pametni telefon) in si zanjo želi dostop v internet. Ni ravno gospodarno, če vsak to počne le na svoji napravi in porablja mesečne podatkovne količine. Optimalnejše je imeti eno napravo, ki je ves čas priključena v internet, pri čemer vam to za zdaj še odsvetujemo, kadar ste v tujini in nimate ugodnejše cene podatkovnega gostovanja, in hkrati zagotavlja brezžično omrežje Wi-Fi za vse. To je lahko pametni telefon, morda ustrezna tablica z vmesnikom za mobilna omrežja ali samostojni mobilni usmerjevalnik (MiFi). Prednost uporabe telefona ali tablice (prek njene funkcije mobilne točke Wi-Fi) je, da ne potrebujete dodatnega naročniškega razmerja. Samostojni usmerjevalnik pa ima svojo kartico SIM, svoj naročniški paket, a ga je lažje skriti nekje v vozilu in za stalno povezati na vir električne energije. V obeh primerih pa ste tako v vozilu naredili svoje lastno brezžično omrežje, v katerega po potrebi dodajate različne naprave.

Internet imamo, zdaj pride na vrsto osrednja naprava zabavnega sistema. Lahko je tablica, bolje 7- kot 10-palčna, saj bo manj motila, ko jo s kakšnim primernim držalom postavite na armaturno ploščo nekje na sredinsko mesto. Dandanes imamo večino glasbe in filmov v digitalni obliki na tabličnem računalniku, zato si želimo, da bi zvok predvajali zvočniki v vozilu. To že utegne biti problem, vse je odvisno od zmogljivosti »originalnega« avtoradia. Če ima vhod (USB, AUX), potem problema pravzaprav ni. Obe napravi med seboj povežete in ojačevalec avtoradia poskrbi za dovolj glasen zvok. Kot bomo videli pozneje, lahko tablica prikazuje podatke o stanju vozila, zanjo pa so dostopne tudi aplikacije v tržnici in lahko deluje kot navigacijska naprava. Samostojna ali vgrajena navigacija ni več potrebna. Prednost uporabe tablice je tudi v tem, da jo vedno lahko vzamete s seboj ter ni izključno namenjena uporabi v vozilu, slabost pa, da je dostikrat zanjo težje najti primerno mesto, kjer ne moti in je hkrati na dosegu roke. Dodatna prednost je tudi v tem, da vse novejše omogočajo glasovno upravljanje (sicer ne v slovenščini), nekatere tudi način delovanja »v vozilu«, da ne kršimo cestnoprometnih predpisov.

Nekaj več zapletov prinese zamenjava radia z nečim boljšim. To boljše je lahko naprava Asteroid Smart z na dotik občutljivim zaslonom, sistemom Android in nabita s priključki in možnostmi. Med njimi je tudi dostop do tržnice, vendar ne Googlove, temveč lastne. A z nekaj truda je dostopna tudi Googlova. Napravo je mogoče vgraditi v skoraj vsa vozila, vendar … Spet smo tam, ne priporočamo vam, da se tega lotite sami.

Ker podpira omrežje Wi-Fi, Asteroid Smart lahko povežete v omrežje, ki ste ga zgradili v svojem vozilu, predvaja vsebine, ki so v njenem polnilniku ali na mobilni napravi, videoposnetke pa lahko pretaka tudi na dodatne zaslone v vozilu. Vse to za »skromnih« 600 evrov. Veliko, se vam ne zdi? Kitajski kloni, naprave z na papirju podobnimi zmogljivostmi in funkcijami, so lahko tudi več kot polovico cenejši. Naše izkušnje z enim od klonov so naslednje. Približno po enem letu se je »pokvaril«, ko je deloval, pa z njim ni bilo težav. Spletne trgovine so polne tovrstnih naprav, odločitev, s tem pa tudi tveganje pri uporabi kitajskih naprav neznanega izdelovalca pa je v celoti na strani kupca.

Ker imajo tablični računalniki in tudi omenjena naprava sistem Android, so jim dostopne vse androidne aplikacije, tudi tiste, ki so povezane z nadzorom pametnega doma. Dostop v internet imamo, tako da smo pravzaprav hitro in enostavno dodali funkcionalnost, ki nam jo izdelovalci vozil (primer podpore pametnega termostata Nest) ponujajo kot vroče žemljice.

Od glavnih funkcionalnosti nam manjka še, vsaj po našem mnenju, osrednje skladišče podatkov. Težko je vedno pred daljšo potjo vsakič ponovno nalagati filme ali risanke na mobilno napravo, da so potem otroci ves čas čim bolj zaposleni in ne motijo. Kaj je enostavneje kot v avtomobil nekje namestiti zunanji disk (1 TB seveda) z možnostjo priklopa v omrežje Wi-Fi. Tudi zelo draga takšna rešitev ni več. V vsakem primeru je boljša kot gledanje pretočnih videov z interneta, saj lahko s tem hitro presežete mesečno količino podatkov, ki so vam na voljo. Z nekaj čaranja z aplikacijami bodo datoteke v skladišču preprosto dosegljive vsem mobilnim napravam v omrežju vozila.

Varnostne pametne funkcije

Vsa oprema, ki povečuje varnost potnikov ali vozila, bi morala biti del njegove standardne opreme. Pa ni, na žalost. Po drugi strani pa je tudi res, da so v večini novih vozil že vsi potrebni priključki za te naprave. Dodatke, kot so zadnja kamera ali tipala oddaljenosti, lahko pooblaščeni servisi hitro dodajo, vendar je tudi to dražje, kot če se zadeve lotimo sami.

Sodobna vozila imajo nekje standardni vtič, s katerim vozilo na servisu povežejo z diagnostičnimi napravami. Manj je znano, da si dodatek z vtičem na eni strani in vmesnikom Bluetooth na drugi omislite sami, aplikacija na mobilni napravi pa prikazuje podatke, kot so delovanje motorja, tlak olja in podobno. Na voljo je veliko več podatkov, kot jih prikažejo merilniki na armaturni plošči. Mimogrede, obstajajo tudi dodatki, ki omogočajo, da spreminjate nastavitve vozila, kar pomeni, da si lahko sprogramirate funkcionalnost, ki je v vaši opremi ni. Na primer da se vozilo samodejno zaklene minuto po tem, ko ste speljali. A to je že druga zgodba, predvsem pa to ni tako zelo enostavno, da bi lahko počel vsak. Omenili smo bolj kot zanimivost in podkrepitev dejstva, da so skoraj vsa današnja vozila pametna, le da svojo pamet dobro skrivajo pred nami.

Del varnosti so tudi različne kamere. Videoposnetke padca meteorita v Rusiji, ki je lani preplavil splet, so večinoma posneli ravno z v vozilih nameščenimi kamerami. Ruski vozniki jih imajo, da dokazujejo, kdo je resnično povzročil nesrečo, eno tako pa smo pred časom preizkusili tudi sami. Tovrstne kamere snemajo na vstavljeno pomnilniško kartico, nekatere pa imajo tudi vmesnik za Wi-Fi, zato lahko njihovo sliko gledamo na zaslonu mobilne naprave. Vgrajena imajo različna tipala, sledijo poti vozila s sprejemnikom GPS in jo pozneje prikažejo na zemljevidu. Poleg tega lahko sami v vozilo vgradimo, bolje rečeno skrijemo napravo za sledenje, če se bojimo, da nam ga bodo ukradli.

Marsikaj je že danes možno, vprašanje pa je, ali je potrebno. So ljudje, ki imajo v svojem vozilu boljši glasbeni sistem kot v nočnem klubu. Če ste veliko v vozilu, potem bo marsikaj od tega prišlo prav, drugače pa je brez pomena vanj zmetati vsaj tisoč evrov samo zato, da je ta v koraku z razvojem zasnove »povezanega vozila«.