Čeprav jih poznamo že zelo dolgo, so bili v preteklosti dokaj nepriljubljeni, v veliki meri zaradi cene oziroma hitrosti prenosa. Če že niso bili (pre)dragi, so imeli zelo počasen prenos podatkov, ker za priklop uporabljali vzporedna (LPT) vrata. Revolucijo je začel Firewire, ki je prvi ponujal visoko hitrost prenosa za bistveno nižjo ceno kot vodilo SCSI. Vrata je še dodatno odprl USB, pravzaprav različica 2.0, ki je po hitrosti celo malo nad »ognjeno žico«. Temu je sledil še občuten padec cen zunanjih diskov, ki so zdaj praktično široko dostopni.
Med te naprave lahko štejemo oboje, ohišja z vdelanim trdim diskom ter USB-ključe. Slednji namreč že dosegajo kapacitete preko 4 GB, kar je že zelo spodobna količina pomnilnika. Enote s trdimi diski imajo še stokrat višje kapacitete, 500 GB oziroma najnovejše do 1 TB. Za primerjavo: povprečni diski v osebnih računalnikih imajo kapaciteto od 160 do 320 GB, v prenosnikih pa od 60 do 120 GB. Zunanje trde diske lahko razdelimo po kapaciteti, velikosti in načinu napajanja. Vse to je ponavadi povezano med seboj, večja kapaciteta pomeni večjo enoto in s tem lastno napajanje.

VELIKOSTI

Trdi diski so ponavadi 3,5-palčni, slednje srečamo v osebnih računalnikih,. ali 2,5-palčni, ki so praviloma v prenosnikih. Kapaciteta prvih je seveda večja in so praviloma tudi hitrejši pri prenosu podatkov, a zahtevajo lastno napajanje. Nekateri proizvajalci uporabljajo tudi 1,8-palčne trde diske, ki so med najmanjšimi in imajo tudi majhno porabo energije, kar je zanimivo predvsem za uporabnike prenosnikov. Med najmanjše enote spadajo trdi diski Micro drive, ki so po velikosti primerljivi s pomnilniškimi mediji CompactFlash. V zadnjem času so jih s kapaciteto dohiteli USB-ključi, zato ji srečamo le še poredko.

MOŽNOSTI PRIKLOPA

Na računalnik lahko naprave priklopimo prek vodila USB ali Firewire, nekatere imajo celo oba. To seveda prispeva k ceni, a vmesnik Firewire veliko manj obremenjuje računalnik pri prenosu podatkov, kot USB, tudi Applovi osebni računalniki se z njim bolje razumejo. Nekatere naprave omogočajo priklop v računalniško omrežje in ne za delovanje ne potrebujejo priklopa v osebni računalnik. Tako imenovane naprave NAS (Network Attached Storage − omrežni hranilnik) so zanimive za tiste uporabnike, ki bi radi do istih podatkov dostopali iz več računalnikov in so v stalni uporabi. Za hiter dostop je pomembno tudi samo omrežje, a načeloma so ti zunanji diski počasnejši kot tisti, ki jih priklopimo neposredno v osebni računalnik.
Priklop zunanjega diska je v vseh novejših operacijskih sistemih zelo enostaven, pravzaprav so vsi v razredu »priklopi in uporabljaj«. Pazljivi moramo biti le pri izklopu naprave, kjer je zaradi zapisovanja podatkov pametno uporabiti varno odstranjevanje zunanjih medijev. S tem operacijski sistem ve, da naprava več ne bo v uporabi in zapre vse odprte datoteke oziroma počaka toliko časa, da se prenos podatkov zaključi

OHIŠJE

Pri zunanjih diskih moramo biti pozorni še na eno stvar, na ohišje. Predvsem se večji diski z lastnim napajanjem segrevajo, zato je ventilator, ki poskrbi za hlajenje, zelo dobrodošel. To pride prav pri zunanjih diskih, ki so stalno priklopljeni v osebni računalnik. Višja temperatura namreč krajša življenjsko dobo trdega diska. Zunanje diske lahko kupimo kot celoto, lahko pa kupimo le ohišje in vanj vstavimo lastni trdi disk. Že sestavljena enota je sicer cenejša, a če disk že imamo ali pa smo v osebnem računalniku zamenjali trdi disk, je taka rešitev nadvse priročna. Pozorni moramo biti predvsem na vmesnik, saj so diski SATA dandanes pogostejši, v starejših računalnikih pa se še vedno vrtijo klasični diski ATA. Tudi tu je priporočljivo, da izberete ohišje z dodatnim hlajenjem, ki bo sicer malce dražje, a zato primernejše za disk.

ARHIVIRANJE

Proizvajalci včasih poleg zunanjega diska dodajo tudi kak program za arhiviranje, ki se ga da s pridom uporabiti. Kadar koli priključite napravo v osebni računalnik, slednji poskrbi, da se podatki samodejno prenesejo. Tako imamo narejeno preprosto varnostno kopijo, ki nam je vedno na voljo in je hitro dostopna. Če program ni priložen, se v internetu najde vrsta rešitev, marsikatera je zastonj in odlično deluje. Ker so zunanji diski hitri, jih lahko brez težav uporabimo tudi za normalno delo. V tem primeru je sicer bolje razmisliti o navadnem disku, ki ga namestimo v osebni računalnik, a nekatera manjša ohišja, predvsem od uveljavljenih proizvajalcev (IBM, Dell, HP) tega ne dopuščajo. Zaradi velike kapacitete so še posebej primerni za hranjenje fotografij ali video posnetkov. Čeprav so trdi diski dokaj varen pomnilniški medij, vam toplo priporočamo, da še vedno izdelujete varnostne kopije na DVD/CD-medije. Če vam zunanji disk pade po tleh, še zlasti če se to zgodi med delom, imate veliko možnosti, da disk oziroma podatki na njem ne bodo preživeli. Za fotografije je priporočljivo, da si ustvarite imenik oziroma organiziran arhiv za lažje iskanje. Čez leta vam ne bo žal, ko boste brskali po starih fotografijah in jih boste lahko s ključnimi besedami ali urejene po imenikih hitreje našli.

DELOVNO OKOLJE V USB-KLJUČU

Seveda je aktualno še eno vprašanje. Kakšno kapaciteto sploh potrebujemo? Včasih je dovolj že pomnilniški (USB) ključ s kapaciteto 2 do 4 GB ali kar MP3-predvajalnik, ki nam tako združi več naprav v eni. Če gre le za pisarniške dokumente, lahko ta kapaciteta zadostuje za nekaj let ali celo več. Poleg tega so USB-ključi dovolj majhni, da jih lahko brez težav nosimo v denarnici ter tako prenašamo dokumente, kar smo včasih počeli z dobro staro disketo. Pri dovolj veliki kapaciteti (1 GB) si lahko omislimo celo lastno delovno okolje, kot sta PortableApps ali U3. Slednji je že naložen v nekaterih enotah (predvsem Sandisk), medtem ko moramo PortableApps sami naložiti na USB-ključ. U3 je sicer varnejši in ima na voljo več aplikacij, a po drugi strani je PortableApps enostavnejši in v celoti zastonj. Med programsko opremo velja omeniti urejevalnik AbiWord Portable, ki je odličen nadomestek klasičnega Worda, zasede pa 15 MB. Če vam ta ni dovolj, si lahko omislite OpenOffice Portable, a ta zasede krepko več prostora, okoli 200 MB. Med aplikacijami U3 se najde tudi Skype, v PortableApps pa je za konverzacijo na voljo Gaim oziroma Miranda. Če obrnemo zadevo še drugače: za to, da boste imeli v drugem računalniku svoje delovno okolje, je vse, kar potrebujete, USB-ključ.
Kakšen zunanji disk si boste omislili, je torej predvsem odvisno od vaših zahtev oziroma potreb. Za prenos večje količine podatkov oziroma arhiviranje na eni strani do oblikovanja lastnega delovnega okolja oziroma shranjevanja dokumentov. Velikokrat celo oboje, a najpomembnejše pri tem je, da zavarujete svoje podatke. So namreč veliko vrednejši kot cena same naprave.

Alan Orlič