Za razliko od razširjenega prepričanja, da igričarski računalnik stane celo premoženje in da so igričarske konzole zato boljša izbira, bomo tokrat pokazali, kako povsem pripraven igričarski računalnik sestavimo že za dobrih 600 evrov. OK, v ceno bomo všteli le računalnik, brez miške, monitorja in tipkovnice − kar povečini že imamo doma oziroma lahko »podedujemo« od starega računalnika.
Ko govorimo o igričarskem računalniku, ugotovimo, da prav ta pojem industrija neprestano zlorablja, saj je igričarstvo dejansko gonilna sila vsega napredka računalniške strojne opreme zadnjih nekaj let, zato bi »igričarski računalnik« če bi ga sestavili iz »best-of« komponent in delov, zlahka dosegel ceno več tisoč evrov.
A povsem spodoben igričarski računalnik (ki bo poganjal vse najnovejše in prihajajoče igre brez težav v najvišji ločljivosti našega monitorja, z učinki za boljšo sliko in glajenje robov …) bomo sestavili, kot obljubljeno, za dobrih 600 evrov. Pri tem bomo »stisnili zobe« in preživeli brez 30-palčnih monitorjev ter brez v naveze povezanih najnovejših kartic, strojno združljivih z DirectX 10, ter brez najnovejših zvočnih kartic s prostorskim zvokom. Vsega tega namreč za užitek v igranju ne potrebujemo, a hkrati ne škodi, če imamo …

KAJ SPLOH POTREBUJEMO

Kaj sploh definira igričarski računalnik? Enostaven odgovor, ki je pravilen v devetih od desetih primerov je – namenska grafična kartica. Da je res tako, pričajo tudi naše konfiguracije, kjer smo, z željo izbrati močnejšo grafiko, varčevali pri drugih komponentah, ki niso tako kritične za igričarja.

Računalnik

Večinoma bomo osebni računalnik, namenjen igričarjem, morali sestaviti sami, saj so tisti, kupljeni s polic tehničnih ali drugih večjih trgovin, povečini zasnovani tako, da niso zares igričarski, ali pa gredo v drug ekstrem in proizvajalci vanje zbašejo vse, kar je možno, in tako dobimo povsem predrag stroj.
Računalnik bomo začeli graditi pri procesorju in matični plošči, saj sta to osnovna gradnika sistema, ki deloma narekujeta tudi nadaljnje komponente. Hkrati gre za, poleg grafike, najdražja kosa železnine, zato je pravilna izbira osrednjega pomena.

Procesor

Če je AMD še lani ponujal več od Intela, pa je razmerje letos obrnjeno, saj je Intel s svojim procesorjem Core 2 Duo cenovno, zmogljivostno in termalno premagal konkurenco. Če bi se omejili in gledali samo na zmogljivost, bi v nekaterih primerih sicer lahko z AMD-jem še privarčevali, a smo se zaradi Intelovega nedavno predstavljenega Core 2 Duo za nižji cenovni segment – E4300 premislili in bomo tako gradili na platformi Intel. Procesor, ki stane okoli 100 evrov, je namreč odličen tako v stabilnem in hladnem delovanju kot pri potencialnem navijanju − ki gre z igričarstvom z roko v roki…

Matične plošče in vezni nabori

Ker smo se odločili za platformo Intel, bo treba paziti na izbiro veznega nabora – matične plošče za Intel so namreč zadnjih nekaj let dražje od AMD-jeve platforme. Ker smo si izbrali dokaj osnoven procesor, lahko gradimo tudi na matični plošči srednjega razreda in z izbiro ne najnovejšega veznega nabora 965P (ki pa še vedno podpira vse najnovejše pritikline – pomnilnik DDR2, grafični vmesnik PCIE x16 in prostorski zvok 7.1 Dolby), smo prihranili kar nekaj novcev. Ponudba plošč na omenjenem naboru je velika − ASUS, MSI, GigaByte … Izbrali smo najcenejšo ploščo 965P, ki smo jo našli, in to je Gigabytov GA-965P-S3, čeprav bi se z malce truda našel še cenejši Foxconn ali AsRock.
Čeprav mnogi mislijo, da je za igričarski računalnik najpomembnejši osrednji procesor, pa ni tako. Daleč največ odpade na grafično kartico, zato je izbira te najpomembnejše dejanje v sestavljanju računalnika. Kar zadeva procesor – seveda, tudi ta doda svoje. A razlika med najmočnejšimi in srednjimi pri celotni sliki je le 3 do 8 odstotkov. To pa je tako malo, da ni potrebe po najzmogljivejšem procesorju, ki ga je moč dobiti. Poglavitno pri igričarskem računalniku je, da je procesor dvojedrni, saj vse več iger že ločuje preračunavanja umetne inteligence (vodenje likov, taktike nasprotnika …) od same grafične obdelave in drugih delov igre.

Grafika

V zadnjih petih mesecih smo na dolgo in široko pisali o grafičnih karticah in o novi generaciji knjižnice DirectX 10, a bomo v naši konfiguraciji vseeno gradili na starejših grafikah. Razloga sta dva. Prvi je cena, drugi pa dejstvo, da z novimi grafikami v obdobju vsaj enega leta ne bomo imeli nobenih kritičnih prednosti (recimo težave z delovanjem nekaterih iger). Vsi snovalci iger te pišejo tako, da bi delovale na kar se da širokem krogu strojne opreme, zato nove grafike ne bodo pogoj prav nikjer. Oklevali smo sicer, ali bi izbrali nVidiino množično grafiko GeForce 8600GTS, vendar za isti denar dobimo precej hitrejšo in zmogljivejšo ATI X1950Pro oziroma, če smo bolj privrženec nVidie, GeForce 7900GS. Obe grafiki ponujata tudi vezavo v dvojno vprego, a zavoljo cene in bolj smiselnega prehoda v DirectX 10, te verjetno ne bomo izrabili. Proti grafikam, ki strojno podpirajo DirectX 10, govori še dejstvo, da gre (tako pri nVidii kot pri AMD/ATI-ju) za prvo generacijo grafik in da bomo letos videli še precej izboljšav in novosti. Če ne drugega, pridejo v času vašega branja teh vrstic na trg AMD-jeve grafične kartice za množični segment – HD 2600XT, za katero AMD obljublja, da bo ponujala več kot GeForce 8600GTS, za nižjo ceno. Če bo AMD obljubo uresničil, velja premisliti o tem.

Pomnilnik

Izberemo že omenjeni DDR2, a v primerjavi s pisarniškimi računalniki posežemo po hitrejšemu DDR2-800. Čeprav je cena pomnilnika padla, bomo šele ob končnem izračunu videli, ali si ga lahko privoščimo 1 ali 2 GB. Če smo omejeni s financami, lahko začnemo z 1 GB in dodatnega dokupimo pozneje!

Shranjevanje

Trdi diski še vedno kraljujejo. Letos so dosegli 1 TB v klasični velikosti 3.5 palca, vmesnik SATA 2 pa je postal standard. Zavoljo cene bomo izbrali 160 GB disk z 8 MB predpomnilnika – proizvajalec ni pomemben, saj škarta na tem področju na trgu že nekaj časa ni več.

Optične enote

Še vedno smo v času DVD-jev. Pri izbiri enote ni treba posebej paziti, če pa se da, bi izbrali enoto SATA (te so še precej sveže), čisto zaradi dejstva, da se izognemo širokim in nerodnim kablom, s čimer bo naše ohišje tudi bolj zračno. Zapisovalne enote, temelječe na modrem laserju (Blu-ray in HD DVD), navkljub lanskim napovedim še vedno niso prispele na množični trg.

Ohišje in napajalnik

Zadnji kos računalnika, ki pa mora biti pravzaprav prvi, saj ga sicer ne moremo sestaviti, je ohišje, z njim pa je povezan napajalnik. Če bi morali navesti en sam razlog, zakaj ne bi za igranje kupili že sestavljenega računalnika znanega proizvajalca, ta tiči tukaj: prodajalci največkrat uporabijo poceni napajalnike, ki sicer delujejo, a v mejnih primerih, kot je recimo stabilnost vročega sistema (pod polno obremenjenostjo grafične kartice, do katere v domačem in pisarniškem okolju ne pride nikoli), ali pa pri navijanju (spet se v normalnih razmerah to ne dogaja), se pojavijo razlike med slabimi in dobrimi napajalniki. Zato smo izbrali Akasin zeleni napajalnik, ki z 80 % učinkovitostjo jamči tudi za energijsko varčno delovanje! Lahko bi izbrali tudi kak drug napajalnik znanega proizvajalca, kot so Chieftec, Enermax, OCZ, Tagan, Thermaltake …

Kaj pa monitor in zvočniki?

Če potrebujete tudi nov monitor, veljajo priporočila iz sosednjega članka. Danes so za igranje primerni pravzaprav vsi LCD-monitorji, saj so že dovolj hitri da ne povzročajo sledenja in drugih artefaktov. Velja premisliti o razmerju stranic 16 : 10, saj nove igre prinašajo kinematske vložke in tudi igranje samo je naravnejše na »razpotegnjenem« zaslonu
Pri zvoku bodo povsem zadostovali zvočniki 2.1, vsekakor je potrebna basovska enota, saj vas bo to bolj kot karkoli drugega prestavilo »v dogajanje«. Če imate dovolj prostora za namestitev zvočnikov okoli sebe razmislite tudi o konfiguracijah 5.1, načeloma pa se šele pri teh lahko začnemo ukvarjati z idejo o nakupu samostojne zvočne kartice – morda kak Creative XiFi, namenjen prav igričarjem. Če igrate le s slušalkami (za spletne ekipne igre priporočamo take z mikrofonom), in stereo zvočniki, pa bo na matično ploščo vdelana kartica povsem zadostovala.

PRIPOROČENE KONFIGURACIJE

Sestavili smo konfiguracijo optimalnega igričarskega računalnika, ki bo brez težav še leto do dve poganjal tudi prihodnje igre. Ker se cene iz tedna v teden spreminjajo, jih jemljite zgolj kot približek. Konfiguracije smo sestavili po delih ter za vsak del v času pisanja poiskali najnižjo ceno. Velja opozoriti, da programske opreme namerno nismo uvrstili na spisek in da potrebujete vsaj operacijski sistem (Windows XP ali Windows Vista), kar bo končni nakup podražilo za vsaj 100 eur.

Igričarski računalnik »danes« − približno 625 evrov

1x matična plošča Gigabyte GA-965P-S3 (105 €)
1x procesor Intel Core 2 Duo E4300 (110 €)
2x 512 MB DDR2-800 (50 €)
1x PCIE-grafika ATI X1950 Pro 256 MB (165 €)
1x trdi disk Seagate 160 GB (60 €)
1x ohišje z Akasinim zelenim napajalnikom 80+, 500 W (100 €)
1x DVD zapisovalnik NEC 7130A (35 €)

Gre tudi za 500 evrov

Če bi se odločili, da namesto platforme Intel gradimo na AMD-ju, bi lahko na matični plošči podobnih zmožnosti privarčevali še 40 € (a se izbira zoži na Foxconn in Asrock), ter približno toliko še na procesorju (povsem spodoben AMD X2 3800+ dobimo že za 85 €). Če se odločimo še za poceni ohišje in napajalnik, privarčujemo dodanih 60 € in se tako približamo skupni vsoti 500 €!

Jaka Mele