Kot vedno poudarjamo, je treba monitor kupovati z očmi. Ne glede na to, kaj preberete v revijah ali na internetnih testih, vedno si delujoč monitor oglejte v primerjavi z drugimi (cenovno primerljivimi) v kakšni bolje založeni trgovini. Oči namreč vidijo različno, in ker bodo vaš monitor nato gledale le vaše, jim dajte možnost izbire.
Za domači računalnik bomo dandanes izbirali med LCD-monitorji, vedeti pa je treba, da se tudi ti med seboj razlikujejo. Glavni del vsakega televizorja je LCD-matrika, te pa se med seboj razlikujejo po specifikacijah, proizvajalcih in po nosilni tehnologiji. Prav tu se poleg elektronike pojavljajo največje razlike med proizvajalci in modeli ter tudi cenami. Razlike bomo opazili pri enakomernost barv/osvetlitve, očesu prijetni in kontrastni sliki ter pri vidnem kotu. Danes prevladujejo štiri tehnologije: TN+film, MVA, PVA in IPS (S-IPS).

KAKO IZBRATI?

Preko 80 % ponudbe na trgu temelji na matriki TN+film, saj je najcenejši za proizvodnjo in hkrati dosega veliko hitrost osveževanja. Žal izstopa ozek vidni kot in tudi kontrast ni močna plat te matrike. Med vsemi štirimi je omenjeni najbolj omejen tudi s prikazom barv, a razlike so tu že manjše.
MVA in PVA gradita na matriki TN+film, a jima je z rahlo spremembo tehnologije uspelo doseči neverjetno – veliko stvarnejšo črno barvo in s tem bolj žive barve in boljši kontrast, odlila pa je vidni kot take matrike.
Najnaprednejša pa tudi najdražja tehnologija je IPS, ki daje najboljše rezultate s polnim barvnim razponom 16,7 milijona ter širokimi vidnimi koti in enakomerno sliko. Zelo dobra sta tudi svetlost in kontrast, vidni kot pa je le odtenek slabši kot pri najnovejši generaciji zaslonov PVA.
Na zadnjem Cebitu in nedavnem Computexu smo videli tudi še nenapovedane monitorje, ki prinašajo možnost prikaza večjega barvnega razpona – saj namesto z največ 10 biti naslavljajo barve z do 14-imi. Novost, ki pa je že vidna v svetu LCD-televizorjev, pa je tudi 100 Hz prikaz slike, kar so dosegli s podvojitvijo hitrosti izrisovanja. To pride prav predvsem pri ogledu filmov oz. igranju iger s hitrimi spremembami kadrov, a hkrati pozitivno vpliva na svetilnost in kontrast. Še ena novost, ki si jo obetamo še letos, je struktura matrike WhiteRGB, ki bi prinesla kopico izboljšav in o kateri pišemo na sosednjih straneh ...

NA KAJ PAZITI

Če smo se še lani osredotočali le na hitrost osveževanja, svetilnost in kontrast, velja letos dodatno pozornost nameniti še velikosti in vmesnikom monitorja. Hitrost osveževanja je namreč dosegla svoj vrh, in ne glede na tip matrike je tudi video slika dovolj tekoča, ostra in brez artefaktov, da bi bila hitrost še naprej pomembna. Svetilnost in kontrast utegneta biti na papirju zavajajoča, še posebej ker imajo danes mnogi monitorji t .i. dinamični kontrast, kjer navajajo številke 2000 : 1 ali celo 3000 : 1. Praviloma izberite zaslon z vsaj 1000 : 1 ter s svetilnostjo vsaj 260 cd/m2.
Glede na dejstvo, da so LCD-monitorji danes cenovno dostopni tudi do velikosti 24 palcev, velja razmisliti o tem, kakšno velikost potrebujemo. Poglavitna razlika med lanskimi in letošnjimi modeli in cenami je padec cen 20- in 21-palčnih modelov. Če smo le osnovni domači uporabnik in uporabljamo internet in pisarniške aplikacije, nam bo verjetno dovolj že 19-palčni, a zaradi podobne cene velja morda razmisliti tudi o 20-palčnem modelu. Če pogosto gledate filme, razmislite o modelu z razmerjem stranic 16 : 10. Igričarji in naprednejši uporabniki bodo posegli po 21- ali 22-palčnih modelih, ki se cenovno začnejo tam pri dobrih 400 evrih. Le najzahtevnejši uporabniki oziroma uporabniki s specifičnimi potrebami pa bodo posegli po večjih, od 24- do 30-palčnih monitorjih, kjer so cene še vedno astronomske.

VMESNIKI

Poleg klasičnih vmesnikov, analogne in digitalne povezave, čedalje pogosteje, predvsem pri večjih monitorjih srečujemo tudi nov tip vmesnika, imenovan HDMI. Ta prek enega kabla omogoča prenos slike tudi v HD-ločljivosti, skupaj z do 8-kanalnim zvokom. Podpirale in zahtevale ga bodo prihajajoče naprave, kot so Blu-ray in HD DVD-predvajalaniki. Je nazaj združljiv z DVI-D (obstajajo tudi pretvorniki iz enega na drugega). Podpira tudi nestisnjen digitalni video in ima vdelano podporo za HDCP (beri naslednji odstavek). Bodite pozorni na to, da je vmesnik HDMI različice 1.3 ali novejše, saj je standard šele v tej različici omogočil prenos progresivne slike ločljivosti 1920 x 1080. Konektorji so podobni širšemu USB- priključku, prednost pa je ta, da jih ni treba vijačiti v priklopna mesta.
Če želimo v monitorju uživati več let, predlagamo nakup takega, ki bo podpiral Intelov standard zaščite video signala HDCP (High-bandwidth Digital Content Protection), ki vsebine varuje pred nepooblaščenim kopiranjem. Za delovanje potrebuje vmesnik DVI ali HDMI. Če HDCP ne prepozna pooblaščenega zaslona, na zaslonu prikaže sliko v znatno nižji ločljivosti ali pa je sploh ne prikaže (odvisno od informacij, ki jih dobi od vira – iz TV signala oz. zapisa na HD/Blu-ray filmskemu ploščku). Intel bo kot edini lastnik standarda podeljeval licence za uporabo in verjetno na ta račun ne bo slabo služil …
Če vam na namizju pride prav priključitev več USB-naprav, poglejte še, ali ima monitor vdelano USB-zvezdišče.

KAJ TOREJ KUPITI?

Ne glede na zahteve boste danes na slovenskem trgu našli monitorje več proizvajalcev, od najbolj znanih imen do tistih manj znanih. Izbira naj ne bo glede na ime proizvajalca ali ceno, temveč kot že zapisano, glede na vaše oči, saj je pogosto med popolnoma neznanimi proizvajalci moč najti bisere – in obratno, znano ime proizvajalca ni garancija za kakovost vsakega njihovega modela!

Jaka Mele