Električne motnje najpogosteje pomenijo velike sunke, ki se najraje sproščajo ob poletnih nevihtah. Ob takem primeru je najvarneje računalniško, pa tudi drugo elektronsko opremo izklopiti iz električnih vtičnic ter telefonskih linij ali pa jo aktivno varovati.
Kako? Prenapetostne zaščite (imenovane tudi protinapetostne zaščite) so enostavne, električnim razdelilnikom podobne naprave, ki − poenostavljeno − vsebujejo ustrezne prepreke za strele (zaščita pred preobremenilnim tokom več deset tisoč amperov) in protišumne filtre EMI/RFI. Nekatere prenapetostne zaščite imajo še zaščitene prehode za telefon oziroma omrežni kabel (xDSL) ter za video oz antenski kabel (kabelsko omrežje).

KDAJ JO POTREBUJEMO

Ali prenapetostno zaščito potrebujete ali ne, je odvisno od okolja, v katerem ste. Če so uničujoči udari strele na vašem koncu pogost pojav (če ste novinec, malo povprašajte sosede), potem vsekakor, v novejših naseljih in gradnjah, kjer pa je elektrika napeljana tako, kot je treba, pa so razni filtri že vgrajeni na več mestih v elektro omrežju, tako da tu resne potrebe ni. Glede na ceno, ki se za posamezno napravo (ki ima 5 do 8 varovanih vtičnic za priklop odjemalcev) vrti okoli 50 do 60 evrov, pa je naše mnenje, da bi si težje tako poceni kupili dober spanec … Verjetno je celoten pristop podoben kot pri avtomobilskem kasku – če vam ni težko odšteti znesek vrednosti na elektriko priključene opreme še enkrat, potem zaščite ne potrebujete, sicer pa je to pametna odločitev.
Za razliko od UPS-ov (kjer večina tudi vsebuje to funkcionalnost, vendar jo zaradi dobre prodaje samostojnih prenapetostnih naprav ne večinoma ne oglašujejo močno), je praksa proizvajalcev glede dajanja garancije za priključene naprave pogostejša in – glede na to, da smo kar na nekaj koncih prebrali, da velja za vse države EU in Norveško – očitno resna. Navkljub našemu poizvedovanju pri trgovcih, pa nam nihče ni znal povedati niti za en primer, ko bi stranka zahtevala povračilo na prenapetostno zaščito priključene uničene opreme. Kar pomeni, da … ali te naprave resnično dobro ščitijo opremo ali pa kupci na to možnost pozabijo oziroma se ne spuščajo v (še vedno smo prepričani dolgotrajen) proces dokazovanja …
Čeprav je pri prenapetostnih zaščitah na trgu več naprav, pa se te medsebojno ne razlikujejo veliko. Glavne razlike so v številu varovanih vtičnic, zaščiti dodatnih stvari, kot sta telefon in omrežje, dolžini priključnega kabla ter seveda ceni, garanciji in zavarovanju priključene opreme. Ker tu točno, veste koliko priključkov na koliko mestih v stanovanju potrebujete, verjetno izbira ne bo težka, če pa že, je tu eden boljših spletnih konfiguratorjev oz. pripomočkov: www.apcc.com/tools/surge_selector/index.cfm.

IN ČE SMO PREPOZNI?

Kaj narediti, če pa že prepozni in se je iz računalnika že pokadilo, ali pa se enostavno ne prižge več?
Udari strel najpogosteje uničijo napajalnik. Strošek nekaj deset evrov preživimo, vendar pa se rado zgodi, da udar prebije skozi napajalnik in poškoduje tudi matično ploščo, redkeje procesor ali trde diske. Pogosto se prežge komunikacijska oprema, modem, usmerjevalnik … Če torej že ne investiramo v UPS, ki proti takim udarom učinkovito ščiti, velja vsekakor kupiti vsaj prenapetostno zaščito.
Položaj, kjer vam prenapetostna zaščita ne bo koristila in kjer prav tako dokaj pogosto pride do poškodb opreme, pa so hitri vklopi/izklopi (če elektrike zmanjka, pa se takoj vrne in se cikel nekajkrat ponovi). To lahko škodi ne le napajalniku, temveč celotnemu računalniku ali drugi električni opremi (televizor, videorekorder …). Pri računalniku je rešitev oz. zapčita enostavna: v BIOS-u pri postavki, ki opisuje stanje računalnika po električnem mrku izberemo možnost »ugasnjeno« (torej za izbiro »memory/previous state« izberemo »OFF«). Tako moramo prej prižgan računalnik prižgati ročno in se ne bo nikakor prižigal vsakič, ko se bo vrnila elektrika.
Če je prišlo do iskre ali kratkega stika in se računalnik zdi mrtev ter ne reagira na gumb za vklop, ne obupajte takoj. Večina napajalnikov ima varovalni izklop, ki v tem primeru ne bo dovolil takojšnega vklopa računalnika. V tem primeru je najbolje napajalni kabel izklopiti iz napajalnika (ali izklopiti stikalo na zadnji strani računalnika – na napajalniku, če ga ima) ter počakati pet minut. Nato priklopimo kable in zadeva bi morala delati.

Kako se še dodatno zavarovati?

Edini pravi način ugašanja računalnikov je proceduralni, ko zadevico pripravimo na izklop (shutdown). Le takrat operacijski sistem za seboj pospravi vse odprte programe, ostanke podatkov v pomnilniku zapiše v prave datoteke in tudi sicer vse pripravi za hiter in pravilni ponovni zagon.
Če temu ni bilo tako, se bo v večini primerov računalnik ob naslednjem vklopu sicer postavil samodejno, zelo verjetno pa bo v procesu nalaganja sistema preveril tudi trdi disk. Če nam računalnik ob pregledovanju diska najde določene napake v datotečnem sistemu, bo zanje tudi predlagal popravke. Ta korak se razlikuje med operacijskimi sistemi, vendar je najpametneje izbrati ponujeno možnost (ter pred tem, če je na voljo, izdelati rezervno sliko sistema) in držati fige. V veliki večini to dejanje odpravi napake na disku (ne pomeni pa to tudi obnovitve podatkov, ki smo jih obdelovali v hipu mrka), tako da se računalnik uspešno zažene.
Večje težave so s podatki, ki so bili aktivni v času izpada elektrike, saj jih v primeru, da jih nismo posneli, enostavno ni več moč priklicati. Večina programov, recimo pisarniški, imajo možnost nastavljanja samodejnega shranjevanja vsakih 10 minut, lahko pa čas poljubno skrajšate (predlagamo, da nastavite eno minuto).

Jaka Mele