Proces nastajanja filma ali videa delimo na tri področja: predprodukcija, produkcija in postprodukcija. V dosedanjih člankih smo se posvečali bolj ali manj produkciji, zdaj se podajmo še na preostali področji.

Kamero, kot smo ugotovili, že imate in zdaj se odpira vprašanje montaže. Če boste odšli v trgovino, vam bodo ponudili vse mogoče stvari, ki jih morda ne boste nikoli uporabljali. In proizvajalci programske opreme vam jamčijo enostavno delo z dvema klikoma. V teoriji in le v trgovini, v praksi pa… Hja, nekateri proizvajalci in prodajalci so se znašli tako, da ob nabavi programske opreme ponujajo hitre tečaje uporabe. In s tem ni nič narobe. Drugi se morajo zanesti na lastno intuicijo, na znanje prijateljev, sosedov, znancev ali pa na − pričujoče besedilo.

Še pred nekaj leti pri nakupu ne bi bilo velike zmede, saj je trg ponujal bore malo programov in še ti so bili hudirjevo dragi. Le resne velike produkcijske hiše so si lahko privoščile nakup take programske opreme. Drugi so ostali pri klasični linearni montaži.

NAJPREJ PRAVO VPRAŠANJE

Preden pa se odpravimo v trgovino, si vzemimo čas in si odgovorimo na prvo ključno vprašanje. Vprašati se, katera montaža je najboljša, je zelo podobno kot vprašati se, kateri avtomobil je najboljši. Torej, že v osnovi napačno zastavljeno vprašanje. Če pa temu vprašanju dodamo še »za moje potrebe«, tvorimo novo vprašanje: Katera montaža je najprimernejša/najboljša za moje potrebe? In smo že bliže odgovoru oz. smernicam za nakup opreme.

Toda vseeno dajmo to vprašanje še malo bolj dodelati. Vrnimo se korak nazaj in poiščimo odgovor na naslednje vprašanje: Kakšne so naše potrebe oziroma cilji pri uporabi določene montaže? Hočemo le urejati svoje domače posnetke (jih spravljati v bolj gledljivo obliko)? Ali nas zanima video kot oblika postranskega zaslužka (snemanje porok, rojstnih dnevov …)? Je naš cilj snemanje digitalnih filmov in z njimi sodelovati na festivalih po svetu? Bomo morda trgu ponudili izdelavo industrijskih (t. i. korporativnih) ali izobraževalnih filmov? So naše ambicije na dokumentarnem področju za nacionalno televizijo?

Veliko vprašanj ponuja veliko odgovorov in prav vsak izmed teh zahteva drugačno montažno konfiguracijo, drugačne izkušnje in veščine.

V nadaljnjih vrsticah se bom posvečal konfiguracijam, ki zadovoljujejo potrebe za domačo rabo, z nadgradnjo za snemanje porok, družinskih srečanj in podobnih dogodkov.

ČAS V SLUŽBI DENARJA

Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni. Star pregovor, ki pa tako rekoč vedno drži. Kje so bistvene razlike? Če kupimo najcenejšo montažo, bomo porabili ogromno časa in energije, da bomo vzpostavili sistem delovanja in odpravili vse pomanjkljivosti, hrošče, nadgradnje, spore znotraj nastavitev … In tudi ko bo montaža zaživela, bomo porabili ogromno časa za »renderinge« in uporabo takih in drugačnih učinkov. Določene težave se lahko pojavijo tudi pri izvažanju filmov na druge nosilce (DVD, CD, kaseta …). Dražji (dodelani) sistemi nam omogočajo hitrejše konfiguriranje in s tem hitrejšo montažo. Manj časa zapravimo s čakanjem pri preračunavanju učinkov in že sam sistem je tako izpopolnjen, da ponuja kar se da optimalno oziroma delo.

RADI »ŠRAUFATE«?

Vam ob misli, da bo treba odpreti računalnik in dodati nekaj nove strojne opreme, zapoje srce ali vam ob tem istem vprašanju zastane dih? Uživate ob tem, ko poskušate sistem naviti do maksimuma? Ali je za vas računalnik le nujno potrebno zlo, ki ste se ga naučili uporabljati le do točke, ki je zadovoljiva za dokončanje projekta. Odgovor na to vprašanje vpliva tudi na to, kakšna oprem je za vas najprimernejša. Od tega je odvisno, kakšen računalnik iskati. Takšnega, ki ima že vse postavljeno, ali takšnega, ki ga boste konfigurirali sami.

NE NASEDAJTE – TESTIRAJTE

Kot bodoči montažer (avtor) boste ogromno časa preživeli pred LCD-jem in izbrano programsko opremo. Kako se program odzove? Kako so postavljena orodja, bližnjice? Ali delamo po logičnem sistemu ali nam je delo v tem programu čista nočna mora? Vsakdo si mora poiskati programsko opremo, ki mu ustreza. Le tako pridobimo pri času, predvsem pa postanemo kreativen, ne pa frustriran montažer. Preden so odločite za nakup (gre za vaš denar), se pozanimajte, ali obstajajo možnosti preizkusa programa. Vsi vemo, da je o določenem programu informacije najlaže poiskati v spletu ali v specializiranih revijah – a verjemite mi, to ni dovolj. Če imate možnost preizkusiti program pri prijatelju, znancu, v lokalnem studiu ali na predstavitvi, ki se dogaja na drugem koncu Slovenije – ne razmišljajte, sedite v avto in se odpeljite.

V REALNEM ČASU ALI NEKAJ PODOBNEGA …

Večina montažnih sistemov se odlikuje z montažo v realnem času. In kaj naj bi to bilo? Kaj naj bi proizvajalec resnično ponujal pod »real time«, je nujno treba preveriti. Nekateri sistemi ponujajo »real time preview«, kar pomeni, da lahko rezultate vidimo takoj, ko postavimo učinek na kader. Marsikdaj se zgodi, da sistem sicer res ponuja to možnost, a v znatno zmanjšani ločljivosti. Toda tudi v takih primerih se zgodi, da je izdelek še vedno treba »renderirati«, preden ga izvozimo na nosilec zapisa (kaseta, DVD …). Drugi sistemi ponujajo omejeno število učinkov, ki delujejo v realnem času – vse druge je treba izvesti. Spet moramo preveriti, koliko video in avdio stez nam deluje v realnem času – morda pa smo prav tukaj zelo omejeni. Navsezadnje, če sistem ne ponuja tako rekoč vsega v realnem času (uf, to so pa že zelo dragi sistemi), to še ne pomeni, da je slab. Prav nasprotno, lahko nam prav ta najbolj ustreza. Bolj problematično postane, kadar se znajdemo v položaju, ko nam sedi za hrbtom nervozen naročnik, ki plačuje vsako uro našega dela. V takem primeru je bolje imeti programsko opremo, ki deluje v realnem času. Če delate le za domačo rabo v hišni kleti, potem tudi kaka sekundica, minutka ali urica ne pomeni težave.

OSNOVNA OPREMA

1. Računalnik. Zmogljivejši je, boljši je. Naj si bo Mac ali PC (vključno z večino prenosnikov), večinoma so danes vsi dovolj zmogljivi za DV-montažo.
2. Čim več prostora na trdem disku. Treba je vedeti, da DV zavzame približno 12 GB prostora na trdem disku za eno uro materiala. Začasne datoteke nam požirajo dodaten prostor. Priporočljivo je shranjevati (zajemati) video in avdio na dodaten disk, ne na sistemskega. Torej, ni dovolj particija, potrebujemo zunanje dodatne diske.
3. Vhodno-izhodna enota za zajem gradiva. Večina današnjih računalnikov je opremljena z vhodno-izhodno enoto firewire. Za druge je treba dokupiti kartico firewire. Če hočemo zajemati analogni material (SVHS, VHS, Video8 …), moramo računalnik opremiti z dodatno video kartico, ki omogoča analogni priklop komponent.
4. Programska oprema za zajemanje in montiranje. Večina programov združuje oboje. Če ne, moramo ustrezno dokupiti. Vseeno se je bolje prej pozanimati.
5. Najboljša pot: najprej programska oprema, ki nam najbolj ustreza, potem si priskrbimo pripadajočo video kartico (če jo sploh potrebujemo – odvisno od tega, kaj bomo delali), na koncu pa še dovolj zmogljiv računalnik, katerega konfiguracija podpira izbrano video kartico in ima dovolj močan procesor za optimalno delo s programom.
6. Izbor nekaterih programov, ki se najpogosteje uporabljajo: Adobe Premier Pro, Avid Express DV, Final Cut (za Mace), Canopus Edius, Sony Vegas, Pinnacle/Avid Liquid … Odločitev je vaša.

Matjaž Mrak