Vzemimo, da imamo seznam prodajalcev, ki so na terenu prodajali neki izdelek tako, da so ga najprej strankam posodili, in če so bile te z njim zadovoljne, so ga kupile, če ne, pa vrnile. V razpredelnici imamo torej pozitivne vrednosti za obdržane izdelke in negativne za vrnjene. Zanima nas, koliko je katerih izdelkov in seveda koliko smo v času akcije imeli prometa.
Prometa načelno ni težavno izračunati. Če so prodani izdelki pozitivne vrednosti, vrnjeni pa negativne, je vse skupaj treba le sešteti. Kaj pa, če hočemo vedeti, koliko je enih in koliko drugih? Najpreprostejši postopek bi seveda bil, če bi obdržane izdelke pisali v eno, vrnjene v drugo razpredelnico, nato pa vsako posebej sešteli. Gre pa tudi preprosteje.
V elektronskih preglednicah že dolgo obstaja funkcija, ki jo uporabniki vsekakor premalo uporabljamo. In to je funkcija SUMIF(), ki sešteje vrednosti le, če ustrezajo določenemu kriteriju. V našem primeru je ta kriterij dokaj preprost, saj gre za vrednosti, ki so manjše ali večje od nič. Uporaba je dokaj preprosta. Če želimo, da se seštejejo le vrednosti, ki so manjše od nič, uporabimo obliko:
=SUMIF(C5:C15;"< 0")
Če seštevamo le pozitivne vrednosti, pa se funkcija seveda glasi:
=SUMIF(C5:C15;"> 0")
Tako lahko izdelamo razpredelnico, podobno tisti na sliki, kjer najprej seštejemo vse pozitivne vrednosti (Skupno prodano), vse negativne (Vrnjeno), nato pa obe vrednosti seštejemo, da dobimo skupni promet (Neto prodaja). Če nas negativna vrednost v rubriki Vrnjeno moti, lahko funkcijo SUMIF zapišemo v obliki absolutne vrednosti:
=ABS(SUMIF(C5:C15;"< 0"))
V tem primeru bomo namesto rezultata -70 dobili 70, kar je seveda treba upoštevati pri izračunu prometa, kjer je treba vrednosti odšteti namesto sešteti.
Moj mikro, Januar Februar 2013 | Miha Gradišnik |
