Ko v Outlooku sestavljamo novo sporočilo, se nam med vpisovanjem naslovnika prikazujejo osebe, ki ustrezajo temu, kar smo do takrat napisali. Če na primer začnemo pisati »mar«, se bo prikazal seznamček vseh oseb iz našega imenika, ki se začnejo na te črke, torej Marko, Marjan, Maribor … če želimo izbrati katero od teh oseb, jo lahko kliknemo z miško ali pa se nanjo postavimo s smernimi tipkami in pritisnemo tabulator. Ta funkcija se imenuje Samodokončanje in je ena najuporabnejših znotraj Outlooka, a deluje malce nevsakdanje. Funkcija namreč ni povezana z imenikom, ampak se seznam za samodokončanje polni sproti, med uporabo. Če torej pišemo komu, ki ga nimamo v imeniku, se bo na seznam vključilo tudi njegovo ime. To sicer ni lastnost, ki bi bila čudna ali nevsakdanja, prej koristna, čudno pa je, da se te zadeve ne shranjujejo v mapo PST, kjer so vsi drugi elementi, ampak posebej. In to v datoteko s končnico NK2, običajno Outlook.NK2. Ta datoteka je v mapi C:\Users\[Upor_ime]\AppData\Roaming\Outlook, če imate Visto ali Windows 7, če pa imate Windows XP, pa v mapi C:\Documents and Settings\[Upor_ime]\Local Settings\Application Data\Microsoft\Outlook. To, da so podatki za samodokončanje shranjeni v posebni datoteki, ima morda kakšno prednost, ima pa eno zelo pomembno slabo lastnost. Če na primer prenašamo podatke iz enega računalnika v drugega, recimo da smo kupili nov računalnik in hočemo iz starega prenesti tudi celotno vsebino Outlooka, kar je logično, običajno prenesemo le datoteke PST, saj vsebujejo vse, kar potrebujemo – imenik, sporočila, koledarske vnose, skratka vse, kar potrebujemo, da spet vzpostavimo obstoječe stanje. Vse razen samodokončanja. Kar je škoda.
In kako lahko to popravimo? Preprosto tako, da datoteko tipa NK2 prekopiramo iz enega računalnika v drugega. Datoteko poiščemo in jo prekopiramo na enako mesto v ciljnem računalniku. Da vam ne bo treba iskati prej omenjenih map, kjer smo zapisali, da je datoteka, lahko v vrstico iskanja v Visti ali Windows 7 oziroma v vrstico Start > Run v Windows XP vpišete ukaz:
%APPDATA%\Microsoft\Outlook
Po potrditvi se bo v Raziskovalcu odprla ustrezna mapa. Od tam prekopirajte datoteko Outlook.NK2 in jo shranite v enako mapo v drugem računalniku. Ob ponovnem zagonu Outlooka bo tudi funkcija samodokončanja delovala tako, kot je v osnovnem računalniku. Datoteko NK2 je dobro tudi vključiti v sistem rezervnega kopiranje, če sta si ga ustvarili, saj gre za dokaj pomembno datoteko. Vsaj za uporabnika, ki hoče biti kar se da produktiven.
Pa ostanimo še malo pri samodokončanju oziroma datoteki NK2. Kot rečeno, je zadeva precej koristna, ima pa tudi nekaj kaveljcev. Eden je recimo ta, da si zapomni tudi ljudi, pri katerih smo se zatipkali pri pisanju naslova. Če smo hoteli na primer pisati nekomu, katerega naslov je »andrej.primer@primer.si«, pa smo namesto andrej napisali andre, si bo Outlook zapomnil tudi to napačno ime in nam ga vedno, ko bomo začeli pisati prve črke imena andrej, ponudil kot izbiro. Sicer nič strašnega, je pa nadležno. Kako se tega rešiti? Znotraj sistema ni nobenega orodja, ki bi omogočal pregledovanje in spreminjanje datoteke NK2, zato je treba poseči po zunanjih programih. In eden takšnih je NK2View, ki si ga lahko snamete z naslova www.nirsoft.net. Programček je zelo preprost, saj nam prikaže seznam vseh naslovov v datoteki NK2 in možnosti njihovega urejanja.
Moj mikro, Januar 2010 | Zoran Banovič |
