V elektronskih preglednicah pa lahko zadevo malce bolj zapletemo. Najprej s tem, da seštevamo števila, ki ustrezajo določenim pogojem. V ta namen lahko recimo uporabimo dokaj zanimivo funkcijo SUMIF, ki omogoča seštevanje števil, ki ustrezajo določenim pogojem, recimo sešteje števila, če je njihova vrednost manj kot 10, če je v polju pred njo določen niz ali kak podoben pogoj. S tem dobimo vsoto nekih števil. Za računanje povprečja pa potrebujemo še število teh števil. To lahko dobimo tako, da uporabimo funkcijo COUNTIF, ki prešteje vrednosti, ki ustrezajo določenim pogojem. Z njo lahko na primer ugotovimo, kolikokrat se pojavlja število, ki je na primer manjše od 10, ali kolikokrat se pojavlja število, katerega polje pred njim ima neki niz, če uporabimo enak primer kot pri SUMIF. Ko imamo vse te vrednosti, lahko povprečje izračunamo tako, da rezultat funkcije SUMIF delimo z rezultatom COUNTIF.
Vzemimo primer, ki je viden tudi na sliki. Imamo razpredelnico, kjer so zapisani kraji in število izdelkov, ki so bili tam prodani. V seznamu se kraji ponavljajo, ker gre za različne datume ali kakšna druga časovna področja. Zanima nas, koliko izdelkov je bilo skupaj prodano v posameznem mestu, pa tudi, koliko izdelkov je bilo povprečno prodano na en prodajni dogodek. To je primer, ki smo ga opisali. Vzemimo, da imamo mesta Maribor, Ljubljana, Celje, Koper in Novo mesto zapisana v stolpcu A (od A2 do A14), v stolpcu B (od B2 do B14) pa število prodanih izdelkov na posameznem prodajnem dogodku. V stolpce D (od D3 do D7) smo vpisali vsa mesta, zdaj pa bi potrebovali omenjena povprečja.
Najprej bomo s funkcijo SUMIF sešteli prodane izdelke po posameznih mestih. Funkcija bo videti nekako takole:
=SUMIF($A$2:$A$14;$D3;$B$2:$B$14)
Če bi jo opisali z besedami, bi rekli takole: če v poljih od A2 do A14 (seznam krajev) najdeš zapis iz polja D3 (v našem primeru Maribor), seštevaj vrednosti, ki so v območju B2 do B14 (število izdelkov). Formulo nato prekopiramo še v druge vrstice tako, da pokrijemo v našem primeru vseh pet mest.
Zdaj bomo s COUNTIF ugotovili, koliko je bilo prodajnih dogodkov za posamezno mesto. Funkcija se bo glasila:
=COUNTIF($A$2:$A$14;$D3)
Z besedami jo lahko opišemo tako: štej, če v območju A2 do A14 (mesta) najdeš besedo, ki je v D3 (v našem primeru Maribor). Tudi to formulo prekopiramo čez celoten stolpec posameznih mest.
Zdaj imamo v stolpcu E število prodanih izdelkov v posameznem kraju, v stolpcu F pa število prodajnih dogodkov. Če v stolpcu G eno delimo z drugim, dobimo povprečje.
Uh, ali gre kaj lažje? Gre, če uporabimo funkcijo AVERAGEIF oziroma »povprečje, če …«. Kako deluje, je najbolje, da opišemo kar na našem primeru. Po svoji filozofiji je namreč funkcija podobna obema naštetima, torej SUMIF in COUNTIF. Glasila se bo takole.
=AVERAGEIF($A$2:$A$14;$D3;$B$2:$B$14)
Z besedami bi jo opisali tako: poglej v stolpec A (A2 do A14, kjer imamo mesta), in če v njem najdeš niz, ki je v polju D3 (v našem primeru Maribor), izračunaj povprečje vrednosti, ki so v stolpcu B (B2 do B14, kjer imamo prodane izdelke). Ko formulo prekopiramo navzdol za ostala mesta, se bo spreminjala le številka pri D, torej se bodo zvrstila tudi ostala mesta. Če pogledamo rezultat, vidimo, da smo dobili enakega kot prej, le da smo tri funkcije nadomestili z eno. Namesto da najprej računamo vsoto, nato število dogodkov in šele zatem povprečje, lahko vse skupaj naredimo v enem samem koraku.
Moj mikro, september – oktober 2012 | Zoran Banovič |
