Ta za vsako mapo, ki jo naredimo, tvori posebno datoteko tipa DBX. In te datoteke imajo eno slabo lastnost – ne smejo biti večje od 2 GB. Če so, se zadevi zmeša. Ta omejitev je zadnje čase čedalje očitnejša, saj so postale internetne povezave hitrejše, s tem pa pošiljanje večjih datotek po elektronski pošti vse pogostejše. Nekaj fotografij, kakšna pesmica in smešen film in dva gigabajta sta hitro polna. Zato je dobro narediti dvoje – večkrat preverjati, kako velike so datoteke DBX, hkrati pa narediti več map, kamor bomo premaknili sporočila iz mape Prejeto. Ta je namreč najbolj na udaru, saj se vanjo stekajo vsa mogoča sporočila. Pri tem pa je treba biti previden – mape, ki jih tvorite, ne smejo biti znotraj obstoječe mape. To pomeni, da nove mape ne smete narediti znotraj mape Prejeto, ampak znotraj Lokalne mape. Outlook Express namreč posamezne datoteke DBX tvori za mape na nivoju lokalnih map, podmape pa se shranjujejo v datoteke nadrejenih map. Če torej v mapo Prejeto naredite mapo Filmi in vanjo iz Prejeto prestavite vsa sporočila, ki vsebujejo zabavne filme, niste naredili nič, saj bo vse skupaj še vedno shranjeno v datoteko Prejeto DBX. Če pa to mapo izdelate en nivo višje, bo na disku nastala nova datoteka DBX, datoteka Prejeto pa se bo zmanjšala za velikost prestavljenih datotek.
In kako preveriti velikost datotek DBX? Tako, da preverite mapo (zdaj pa se pripravite) C:\Documents and Settings\[upor_ime]\Local Settings\Application Data\Identities\{D8D9518B-C053-4C59-909A-86CA9625D15B}\Microsoft\Outlook Express, kjer je namesto [upor_ime] seveda vaše uporabniško ime.
Kaj pa, če se je zadeva že sfižila in Outlook Express več ne reagira? No, potem pa je treba datoteke DBX olajšati kako drugače. Recimo s programom MailNavigator, ki ga najdete na našem novembrskem DVD-ju, lahko pa malo pobrskate po spletu še za kakšnim drugim.
Moj Mikro, December 2008 | Zoran Banovič |
