Outlook je dokaj kompleksen program za delo z elektronsko pošto. Ko ga odpremo, nam je jasno, da je mogoče s pošto narediti marsikaj, vendar si le redki vzamejo čas, da si te posebnosti ogledajo. No, da ne bo treba vam, smo nekaj bolj ali manj skritih trikov zbrali kar mi. Večina se jih nanaša na Outlook od 2007 naprej, nekateri pa delujejo tudi v Outlooku 2003 in zgodnejših.

Če spadate med bolj zasedene ljudi, ki imajo vsak dan veliko obveznosti, ste se verjetno znašli pred težavo, kako vse skupaj obvladati. Ena od možnosti je uporaba recimo Outlooka za to, da vanj vpisujete sestanke, ta pa vas potem ob vnaprej določenem času nanje opozarja. Povsem praktično. A gre tudi bolje. Če imamo v enem dnevu več obveznosti, bi bilo dobro, če bi jih lahko nekako kategorizirali glede na neke kriterije. Tako bi lahko hitro videli, kaj nas čaka. Kategorizacijo opravil Outlook ponuja že nekaj časa, a jo uporabljajo le redki, čeprav je zelo priročna. In kaj sploh je kategorizacija? Na prvi pogled gre preprosto za to, da različna opravila različno obarvamo in s tem optično ločimo med seboj. Na ta način lahko na hitro vidimo, koliko opravil nas čaka in kako dolga so.

Večina uporabnikov uporablja Outlook tako za prejemanje kot tudi za pošiljanje pošte, s čimer seveda ni nič narobe, saj je temu program tudi namenjen. V programu lahko tudi določimo, da se pošta preverja z več računov, recimo računa pri našem ponudniku interneta, pa iz Gmaila, Hotmaila in še od kod. In če dobimo recimo pošto iz Gmaila in nanjo odgovorimo, se bo tudi poslal s tega računa. In tudi to je v redu, saj imamo več računov običajno zato, da ločimo recimo zasebno od službene pošte.

Elektronska pošta je postala vsakdanji način komuniciranja, tako da imamo uporabniki v svojem poštnem predalu vsak dan vse več sporočil. Če dodamo še kakšno, ki je ušlo filtrom neželene pošte, potem se kaj hitro lahko zgodi, da kakšno pomembno sporočilo spregledamo. Zato si pametni uporabniki izdelajo pravila. Pravila so zanimiva pogruntavščina, ki jo vsebujejo vsi boljši poštni programi. Omogočajo, da si uporabnik sam določi, kaj se bo z določenimi sporočili zgodilo.

Outlook že kar nekaj različic pozna možnost samodokončanja naslovov, kar pomeni, da Outlook, ko pri tvorjenju novega sporočila začnemo pisati naslov, sproti prikaže naslovnike, ki se ujemajo s tem, kar pišemo. Zadeva je več kot uporabna, težava pa je v tem, da teh podatkov ne moremo spreminjati in popravljati.