No, pa si malce oglejmo, kaj smo sploh naredili. Najpomembnejša pri vsem tem je prva vrstica Private Sub Document_New(). V njej je določeno, naj se dejanje izvede ob odprtju novega dokumenta. In ker smo stvar shranili v predlogo, se bo izvedla vedno, ko bomo izbrali nov dokument, temelječ na tej predlogi. Druga vrstica, ki se začne z apostrofom, je le komentar in je pomembna le za to, da vemo, kaj smo z nadaljevanjem hoteli doseči. Pri tako kratkem makru je to morda odveč, pri večjih makrih ali če je teh veliko, pa je takšno komentiranje izredno pomembno. To vam bo zatrdil vsak, ki je kdaj iskal napako v kakšni kodi. Sledi vrstica, v kateri določimo, kako se bo okno imenovalo oziroma kaj bo pisalo v naslovni vrstici ter vsebino. Vse skupaj zaključimo z End Sub in to je vse. Iz zapisanega je torej razvidno, da je makro lahko kakršen koli, le začeti se mora z vrstico Private Sub Document_New() on končati z End Sub.

Na zelo podoben način lahko določimo, kaj naj se izvede ob odprtju ali zaprtju dokumenta. Če bi na primer radi, da se pozdravno okno odpre ob odprtju obstoječega dokumenta, temelječega na predlogi, bo koda makra skoraj identična prejšnji:

Private Sub Document_Open()
'Pozdravi uporabnika.
MsgBox "Pozdravljen!", vbOKOnly, "Pozdrav"
End Sub

Vidimo, da je edina razlika v prvi vrstici, kjer imamo namesto New zdaj Open. Da, pravilno sklepate: ko bi radi, da se makro izvede ob zaprtju dokumenta, namesto Private Sub Document