Iz zapisov vidimo, da znak # pomeni številko. Če to številko kombiniramo s piko ali vejico, lahko dobimo ločila tisočic in tudi decimalno vejico. Če postavimo znak # za piko, to pomeni ločilo tisočic, če za vejico, pa število decimalk. Dve piki na koncu pomenita okrajšavo oziroma premik decimalne vejice za po tri mesta za vsako piko. V narekovaje smo vpisali besedico »mio«, ki je recimo okrajšava za milijon, na koncu pa smo dodali še znak za evro. Namesto »mio« si lahko izmislimo tudi kakšno drugo oznako, pomembno je le, da je zapisana v narekovaju. Med zapisanimi znaki je tudi ničla. Ta je v tem primeru tu zato, da se števila, manjša kot ena, zapišejo z vodilno ničlo. V praksi to pomeni, da bo v razpredelnici pisalo 0,65, in ne ,65. Na sliki imamo v zgornji razpredelnici klasično oblikovana števila, torej z vsemi mesti, tudi decimalnimi, v spodnji pa v našem, okrajšanem načinu. Že na prvi pogled je drugi neprimerno bolj prijazen. Vrednosti so zaokrožene tako, da ne odstopajo od dejanskih, kar je normalno, saj Excel v tem primeru ne sešteva zaokroženih vrednosti, ampak prave, zaokroži pa le rezultat.