Najprej si oglejmo, kako izračunati donos. Vzemimo, da bi radi vložili nekaj denarja, vemo, kakšna je obrestna mera, radi pa bi izračunali, koliko bo to zneslo čez toliko in toliko let. Osnovno naložbo označimo z recimo OI, obrestno mero z R, čas naložbe (v letih) pa z N. Formula, po kateri bomo izračunali, koliko denarja bomo imeli po N letih, se glasi:
=OI*(1+R)^N
Zdaj moramo to vse skupaj seveda prenesti v elektronsko preglednico. Vzemimo, da imamo vrednost začetne naložbe v polju B1, obrestno mero v polju B2, investicijski čas pa v B3 (stolpec A smo uporabili za komentarje). Formula se bo seveda glasila:
=B1*(1+B2)^B3
Na fotografiji vidimo, da če bomo vložili 100 evrov za dobo deset let po štiriodstotni obrestni meri, bomo čez deset let imeli dobrih 148 €.
Tudi računanje odstotkov je dokaj preprosto. Na voljo imamo nekaj različnih možnosti, ki so seveda slike matematičnih formul. Če ste recimo kupcem poslali 77 izdelkov, nazaj pa ste dobili štiri, lahko v poljubno polje v preglednici vpišete formulo:
=(77-4)/77 oziroma = 73/77
… in dobili boste vrednost 0,948051948, kar je 94,8 odstotka izdelkov, s katerimi so bili kupci zadovoljni. Če podobne izračune delate pogosto, si lahko seveda izdelate razpredelnico, kjer v polje B1 recimo vpišete vse poslane izdelke, v polje B2 pa vrnjene izdelke, v polje rezultata nato vpišete formulo:
=(B1-B2)/B1
Na podoben način lahko izračunate odstotno razliko med dvema vrednostma. Če recimo hočete ugotoviti odstotno razliko med 200 in 250, lahko uporabite formulo:
=(250-200)/200
… in dobili boste rezultat 0,25. Tudi tu lahko po enakem vzorcu kot prej izdelate razpredelnico, če mislite, da boste tovrstne izračune delali pogosto.
Zelo prav pride tudi računanje z vrednostmi, ki so na različnih delovnih listih. Vzemimo, da smo na Listu 2, kjer bi radi imeli vsoto vrednosti v obsegu polj B1 do B12 na Listu 1. Formula se glasi:
=SUM(List1!B1:B12)
Še lažje pa je, da v polje, kjer bi radi imeli vsoto, vpišete enačaj, da Excel ve, da bo sledila formula, nato z miško kliknete na delovni list vrednosti, ki bi jih radi sešteli (v našem primeru List 1), nato pa označite obseg polj, ki jih hočete sešteti. Podobno lahko uporabite tudi druge funkcije.
Pogosto se pri računanju pojavi potreba po zaokroževanju števil. Že res, da lahko za vsako celico določimo, kakšen naj bo zapis števila v njej, ne moremo pa določati, ali naj se vrednosti zaokrožujejo navzgor ali navzdol. To lahko naredimo s funkcijama ROUNDUP in ROUNDDOWN. Prva bo zaokroževala navzgor, druga navzdol. Vzemimo, da imamo v polju B5 neko vrednost, mi pa bi v neki drugi celici radi to isto vrednost, zaokroženo navzgor na eno decimalko. Formula v tem polju se bo glasila:
=ROUNDUP(B5;1)
Če imamo v polju vrednost 148,02, ki smo jo dobili malo prej pri računanju obresti, se bo zdaj v polju, kamor smo vpisali omenjeno funkcijo, prikazalo število 148,1, saj smo zaokroževali navzgor na eno decimalko. Na podoben način poteka zaokroževanje navzdol.
Večkrat se nam tudi zgodi, da bi radi izračunali, kdaj bo recimo preteklo toliko in toliko delovnih dni. Če nam na primer nekdo reče, da bo za neko delo potreboval 18 delovnih dni, je precej zamudno iskati po koledarju, kaj to pomeni datumsko. Zato obstaja funkcija, imenovana WORKDAY. Pa si oglejmo primer. Recimo, da bi radi izračunali, kdaj bo preteklo 18 delovnih dni od 3. februarja 2013. Zadeva je dokaj preprosta. V polje B1 vpišemo začetni datum, torej 3. 2. 2013 (polje mora biti oblikovano kot datum), v polje B2 število 18, v polje B3 pa formulo:
=WORKDAY(A1;A2)
Excel bo vrnil datum 27. 3. 2013, kar je, če pogledate na koledar, res 18 dni od začetnega datuma.
Moj mikro, September Oktober 2013 | Miha Gradišnik |
