Ta naloženi grafikon je dokaj dobra osnova za nekaj boljšega. Kaj? No, pa si oglejmo, kako bi lahko bil videti grafikon, ki bo najbolje ponazoril to, kar želimo. Preden pa se lotimo risanja, je treba nekoliko dopolniti našo razpredelnico. Dodajmo ji še en stolpec in ga poimenujmo Razlika, v njem pa bo izračun razlike med najvišjo in najnižjo dnevno temperaturo. V naši razpredelnici se podatki začnejo v vrstici 3. Tako je v A3 datum prvega dne, v B3 najnižja temperatura tisti dan, v C3 pa najvišja. Zdaj se postavimo v celico D3 in vanjo vpišimo formulo:

=C3-B3

Po potrditvi se bo v polju prikazala razlika med obema temperaturama. Zdaj označimo to polje D3 z razliko in ga prekopiramo navzdol tako, da se izračunajo še vse ostale razlike. Zdaj smo tako daleč, da lahko narišemo grafikon. Najprej označimo polja od A3 do B22, torej datume in najnižje dnevne temperature (stolpca z najvišjimi temperaturami se ne dotikamo). Nato pritisnemo in držimo tipko Ctrl in označimo še polja razlike, v našem primeru torej D3 do D22. Zdaj narišemo enak naložen stolpčni grafikon kot prej.

Tak grafikon je na videz podoben tistemu prej, le da rdeči del stolpca v našem primeru pomeni razliko med temperaturama. Višji ko je rdeči del, večja temperaturna razlika je bila tisti dan. To pa pove že nekaj več. Nekaj pove tudi položaj rdečega dela stolpca. V grafikonu je z modro najprej narisana najnižja dnevna temperatura, na njo pa v rdeči barvi »naložena« razlika med najvišjo in najnižjo. To pa pomeni, da je iz položaja rdečega stolpca razvidna tudi najnižja dnevna temperatura. To pa naprej spet pomeni, da je moder del pravzaprav odveč. Težava je v tem, da ga ne moremo kar izbrisati, saj se bo rdeči del preprosto premaknil na dno grafikona, česar pa nočemo. Zato bomo uporabili podoben trik kot pri skrivanju podvojenih vnosov in bomo spodnji, modri stolpec le »maskirali«, da ne bo viden. To naredimo tako, da kliknemo na katerem koli modrem delu stolpca v grafikonu in označili se bodo vsi modri deli. Nato na enem od stolpcev desno kliknemo in izberemo Oblikuj nize podatkov. Odprlo se bo okno, v katerem v razdelku Polnilo izberemo Brez polnila. Barva se bo skrila in v grafikonu bodo vidni le še rdeči deli stolpcev.

Če si zdaj malce ogledamo ta grafikon, vidimo, da iz njega vidimo bistveno več kot pa iz prejšnjih. Dolžina oziroma velikost vsakega stolpca nam pove, kakšno je bilo dnevno nihanje temperature. Daljši je stolpec, večja je bila ta razlika. Položaj stolpca pa pove, kako toplo je bilo. Višje ko je stolpec, višja je bila temperatura. Zgornja meja stolpca prikazuje najvišjo dnevno temperaturo, spodnja meja pa najnižjo. Tako na primer vidimo, da so bile v našem primeru najnižje jutranje temperature 4., 10. in 14. novembra, najvišja pa 10. novembra, ko je bila tudi najvišja razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo, saj je stolpec, ki prikazuje ta dan, najdaljši, že na prvi pogled pa vidimo, da je temperatura najmanj nihala 18. novembra, saj je stolpec tam najkrajši.