Prav v času, ko Microsoft predstavlja svojo drugo beto Internet Explorerja 8, se pojavi Google Chrome, ki praktično brez opaznih napovedi ali govoric v javnosti praktično čez noč (v prvih 24 urah) zajame en odstotek internetnega brskalniškega kolača. Google Chrome, kot je za Google večinoma v navadi, postavlja stvari na glavo. Chrome namreč obljublja hitrejše brskanje in delovanje, do zdaj nedoseženo stopnjo stabilnosti in varnosti ter povsem nov vmesnik, ki je predvsem enostaven za uporabnika.

Chrome so razvijali in izdali kot odprtokodno aplikacijo, za izrisovanje spletnih strani se zanaša na odprtokodni projekt WebKit (ki je, mimogrede, izredno močan in ga mnogi vidijo kot krvnika projekta Mozilla).

Medtem ko Mozilla Firefox, Microsoft IE in Opera v PC-jih ostajajo močno prisotni, pa je stanje za uporabnike okolja Linux in računalnikov Apple drugačno, saj poleg Firefoxa in derivatov predvsem Apple v Safarijev teritorij nikogar ne spušča rad. Chrome je s prvo javno beto dostopen uporabnikom okolij Windows in Linux, različica za Mace prihaja v nekaj mesecih.

Namestitvena datoteka je manjša od 5 MB, celoten proces namestitve pa je tudi v starejšem prenosniku trajal slabo minuto in pol (kar v primerjavi s pol ure na hitrem namiznem računalniku za namestitev nove bete Internet Explorerja 8 vsaj meni pove veliko), s čimer je ne le najmanjši brskalnik, temveč je tudi namestitev hitra. Med namestitvijo zna Chrome uvoziti nastavitve in priljubljene zaznamke iz Firefoxa ali Internet Explorerja.


Spremembe licence
Nekaj dni po izidu Chroma je veliko prahu dvignil 11. člen v pogodbi oz. pogojih uporabe, kjer se uporabnik strinja, da vse, kar s Chromom oz. prek Chroma naredi, vključno z vsemi zapisi, vsebino in stvaritvami, postane izključno avtorska last Googla. Google se je na kritike odzval hipno in iz pogojev črtal ta člen ter se opravičil s pojasnilom, da so generične pogoje vzeli iz drugih projektov …

CHROME JE DRUGAČEN

Ker na področju spletnih brskalnikov Google nima preteklosti, tudi nima bremena, hkrati pa se Google izdatno spozna na spletne aplikacije, procese in načine uporabe, zato so se njegovi inženirji odločili stvari zasnovati popolnoma od ničle, na novo, brez favoriziranja in klientelizma, vse le v skladu z logiko najboljše izkušnje uporabe spletnih strani in spletnih aplikacij, kot jih poznamo danes. To je precej vplivalo na Chromovo arhitekturo, saj ta določene v brskalnikih uveljavljene proces radikalno spreminja.

Po hitri namestitvi se znajdemo v preprostem in preglednem uporabniškem vmesniku, ki je skorajda prazen. Podobno kot domača stran Googlovega iskalnika je namreč na njej minimalno stvari, torej le tiste, ki so nujno potrebne. Prva novost, ki jo opazimo, je položaj zavihkov, ki so zdaj popolnoma na vrhu okna, pod njim pa imamo v vsakem zavihku svojo vrstico za vpis spletnega naslova. A tudi ta vrstica je unikatna, saj jo uporabljamo tako za iskanje kot za vpisovanje spletnih naslovov, takoj ko vanjo začnemo tipkati, pa nam brskalnik iz zbirke že obiskanih strani samodejno predlaga dopolnitev spletnega naslova. Levo od vnosne vrstice najdemo še gumbe za naprej, nazaj in osvežitev ter priljubljene povezave. Desno od vrstice pa sta gumba za skupen nadzor strani in za nastavljanje.

Ključne spremembe se skrivajo v notranjosti brskalnika. Ena izmed najbolj všečnih lastnosti je več procesna narava brskalnika. Googlovi inženirji so z namenom pohitriti brskalnik želeli posamezna opravila in okna narediti večopravilna, na koncu pa smo dobili popolnoma večprocesni program – vsako novo okno ali zavihek, ki ga odprete v Chromu, bo namreč sprožilo nov proces. Vsak vtičnik, dodatek, izvedba kode javascript je samostojen proces. Posledica tega je poleg bistveno hitrejšega delovanja na sodobnih dvo- in štirijedrnih procesorjih, tudi velika stabilnost, saj se v najslabšem primeru pri napaki sesuje le tisti proces – recimo en zavihek, vsi drugi in celoten brskalnik pa ostanejo nedotaknjeni. Ker je vsak proces popolnoma ločen od drugih in zaprt v t.i. peskovnik, to pomeni tudi visoko stopnjo varnosti, saj zlonamerna koda, recimo samodejna namestitev različnih zlonamernih programčkov, ostane v peskovniku in nima dostopa do drugih delov računalnika oziroma do datotek; prav tako se hitro končajo poskusi kraje informacij, saj spletne strani nimajo dostopa do datotek v našem računalniku.


Morda ogrožena zasebnost
Po tem ko ima Google popoln vpogled v naše iskalne navade in najverjetneje tudi v pošto (če uporabljate Gmail), je naslednji korak (malce paranoičen) seveda še infiltracija med naše spletne navade. Iz vseh zbranih informacij bi lahko Google vsaj izredno natančno profiliral uporabnike, seveda pa pride v misli še kaj hujšega … Morda ve Google preveč o nas?

Sestavni del sodobnih spletnih strani je tudi programski skriptni jezik javascript, na podlagi katerega je narejeno tako delovanje velikih spletnih mest. kot je Gmail, kot tudi večine sodobnih blogov in korporativnih strani. Izvajanje kode javascript je v današnjih brskalnikih precej okorno, in če imamo sočasno odprtih več takih strani, tudi počasno, zahteva veliko pomnilnika, predvsem pa – napaka v enem procesu oziroma na eni spletni strani bo sesula celoten brskalnik. Chrome se je javascripta, katerega hitro in stabilno delovanje je resnično osrednjega pomena za prodor spletnih aplikacij, kot so Gmail, Google Chat, Google Documents, Google Analytics …

Chrome za procesiranje javascripta uporablja pogon V8, katerega posebnost, je da kodo javascripta prevede neposredno v strojni jezik, ki ga računalnik izvršuje brez posredovanja, kar je veliko bolj optimalno, kot če računalnik poganja z višjimi programskimi jeziki napisano kodo oz. programe. V8 naj bi bil tako dober, da postavlja osnovo za prihajajoče spletne aplikacije, ki v današnjih brskalnikih sploh niso možne.

UPORABNIŠKA IZKUŠNJA

Uporaba Chroma je preprosta, saj ni veliko stvari, ki bi jih poleg vpisa naslova spletnega mesta lahko počeli. Tudi glede nastavitev ne bo težav, saj so te zelo preproste, tako da nimamo česa pokvariti. Strinjamo se, da velika večina uporabnikov od brskalnika ne potrebuje kompleksnosti in vsestranskosti s številnimi funkcijami, in Chrome ponuja ravno to, kar potrebujejo, na intuitiven, pregleden, čist in enostaven način. Delovanje je hitro in stabilno.


Google je tudi zabaven
Pa še eno presenečenje za vse, ki se boste odločili da preizkusite Chrome. V vnosno vrstico vnesite »about:internets« in deležni boste presenečenja, ki mu botruje inženirski smisel za humor. Pa še ena napakica se je prikradla v brskalnik. »Neuničljivi« brskalnik je mogoče sesuti – z vsemi okni in zavihki vred ...

Odkrito rečeno, nismo opazili, da bi se strani nalagale bistveno hitreje kot recimo v Firefoxu, razen z izjemo kompleksnih strani javascript – recimo Gmail. Pa še tu je razlika drobec sekunde, tako da je ne bomo opazili.

Stabilnost pa je po drugi strani stvar, ki jo opazimo hitro in drastično. Po slabih dveh tednih dnevne uporabe Chroma nam ni uspelo niti enkrat sesuti brskalnika – ob obisku nekaterih strani se je sicer sesul zavihek, v katerem smo jo odprli, a ostanek brskalnika je preživel. Kar nekajkrat se je sesul dodatek Shockwave za predvajanje spletnih video posnetkov in animacij flash. A Chrome je le prikazal sporočilo, da se je dodatek sesul, vse odprte spletne strani pa so ostale. Zavihek, v katerem je bila animacija, smo preprosto osvežili, dodatek se je zagnal na novo in video se je začel predvajati.

Pika na i, še posebej za zahtevnejše uporabnike, je pregledovalnik procesov, ki ga prikličemo s kombinacijo tipk Shift+Escape. Tu lahko pregledno vidimo, koliko procesorskega časa in koliko pomnilnika uporabljajo posamezen zavihek, spletna stran oz. dodatek. Preprosto lahko te procese tudi končujemo in tako sproščamo pomnilnik.

Pomnilniška poraba v Chromu je ob zagonu višja, po daljšem času uporabe (recimo nekaj urah brskanja pa nižja kot v drugih brskalnikih). Odgovor tiči v ločenih procesih, ki ima vsak zase tudi namenski pomnilnik. A ko okno oz. zavihek zapremo, se ta del pomnilnika v celoti sprosti – pri drugih brskalnikih pa temu ni tako.


Bodite anonimni!
Google Chrome ob nameščanju ponudi možnost, da brskalnik anonimno pošilja Googlu informacije o spletnih mestih, ki jih obiskujete, in o težavah, na katere brskalnik naleti. A pojavili so se podatki o tem, da ta anonimnost ni povsem zagotovljena, saj vsaka namestitev Google Chrome ustvari ID-vrednost, prek katere bi se potencialno glede na uporabniška imena in IP-naslove dalo povezati zgodovino dejavnosti z imenom in priimkom. Zato so drugače miseleči že razvili prosto orodje, ki vrednost ID postavi na nič – dobite ga brezplačno na naslovu: www.abelssoft.net/unchrome.php

Ena izmed funkcij, ki je sprva nisem uporabljal, že nekaj dni pozneje pa se je ne morem odvaditi, je dinamičnost uporabniškega vmesnika, saj lahko zavihke ne le premikamo znotraj okna, temveč jih, če jih povlečemo iz ,okna prestavimo v novo okno. Nova okna lahko povlečemo nazaj v glavno okno in dobimo spet zavihek. Google prav tako črta koncept »začetne strani« oz. strani, ki bi se privzeto odprla, ko zaženemo brskalnik – namesto tega se nam odpre devet velikih ikon najpogosteje obiskanih spletnih mest, in z enim klikom potujemo na izbrano. Tako ima vsak uporabnik idealno začetno stran.

Seveda ima Chrome tudi vse najpogostejše reči, ki jih imajo drugi brskalniki, torej obvlada delo s certifikati, uporablja Googlov seznam nevarnih spletnih strani z namenom zmanjšati ribarjenje, zna si shraniti uporabniška imena in gesla spletnih strani, ima pregledno zgodovino obiskov spletnih mest, omogoča pa tudi shranjevanje strani med priljubljene. Še več, spletno stran lahko shranimo kot bližnjico – kot ikono na namizje, recimo za Gmail, in ko kliknemo nanjo, se odpre Gmail … Hitro in preprosto. Chrome si ob ponovnem zagonu zapomni, katere strani smo imeli nazadnje odprte, in jih ponovno odpre, tako da lahko uporabo nadaljujemo, kjer smo končali. Chromova posebnost je zasebni način dela. Odpremo posebno zasebno okno, in vse, kar v njem delamo, se ne bo nikamor shranjevalo – ne zgodovina ne piškotki ali začasne datoteke. Odlično za iskanje sumljivih datotek ali nakup darila presenečenja.

UPORABLJATI ALI NE?

Avtor tega članka je po začetni evforiji v pričakovanju Chroma po prvih dnevih uporabe čutil rahlo razočaranje, saj ni bilo niti zelo občutnega povišanja hitrosti, kaj šele naprednih funkcij, ki jih recimo v Firefoxu ponujajo tisoči vtičnikov. A teden dni pozneje sem prepričan, da je Chrome odlično orodje. Ob vsem tem se je treba namreč spomniti, da gre za prvo javno beta različico brskalnika in da ima Google z njim še velike načrte. Najprej bomo v bližnji prihodnosti dobili preobleke (themes), verjetno proti koncu leta se bo odprl tudi program za razvijalce vtičnikov. Sam dnevno uporabljam tako Firefox kot tudi IE, občasno še Opero in Maxthon (odličen vmesnik do IE) in Google Chrome je vsekakor na mojem dnevnem seznamu odprtih aplikacij. Všeč sta mi predvsem nadzor nad porabo pomnilnika in stabilnost!

Kaj še potrebujem? Manjka mi robustnejši mehanizem za shranjevanje in upravljanje z gesli, ki bi omogočal tudi izvoz gesel, sinhronizacijo zbirke gesel med več računalniki, izpolnjevanje spletnih obrazcev (vse, kar recimo počne RoboForm, ki pa žal za Chrome ne bo obstajal še lep čas). Druga stvar je boljši nadzor nad zavihki, saj jih imam navadno odprtih preko 100 hkrati, in v Chromu to danes v enem oknu postane nepregledno. Poleg tega bi želel boljši nadzor nad funkcijo, s katero si brskalnik zapomni odprta okna in jih odpre ob naslednjem zagonu. Rad bi imel več profilov hkrati (kot to odlično ponuja Firefoxov vtičnik Tab Mix Plus), tudi upravljalnik prenosov (download) in sistem za zaznamke sta osnovna … Skratka, Google Chrome bo danes le malokdo uporabljal kot zamenjavo za dosedanji brskalnik – a kot dopolnilo vsekakor.

Moj mikro, Oktober 2008 | Jan Kosmač