NAVZVEN RAZLIČNI, POD POKROVOM ENAKI

Še na začetku tega leta je bila cena pretvornikov za sprejem signala DVB-T razmeroma visoka. Zaradi cene, ki se je gibala okrog stotih evrov, je bila za marsikaterega lastnika nekoliko starejšega TV-sprejemnika odločitev preprosta: namesto »naložbe« v star TV-sprejemnik nakup novega LCD- sprejemnika nižjega cenovnega razreda. Prvi modeli naprav, v tem primeru so to sprejemniki DVB-T, pa imajo poleg višje cene tudi slabost, da so glede na modele, ki sledijo, funkcionalno omejeni – npr. podpora le sprejemu programov standardne ločljivosti (SD) ali recimo odsotnost določenega vmesnika (npr. HDMI – High-Definition Multimedia Interface). Zato je pri »zgodnjega« nakupa smiselno nekoliko globlje poseči (pogosto res le nekaj več) v denarnico in izbrati model, ki ni omejen že v strojnem delu. Zakaj ? Podobno kot na drugih področjih, se tudi pri sprejemnikih DVB-T pogosto pojavlja uporaba enake strojne opreme za različne »komercialne modele« ali celo izdelke različnih proizvajalcev. Eden od tovrstnih primerov je Strong SRT 8100 HD (www.strongsat.com/tvweb4/index.php?id=1946), ki je na področju strojne opreme praktično enak sprejemniku Xoro HRT 7500 (www.xoro.fr/products/dvb-t/mpeg4-h-264/hrt-7500/).

Nadgradnja programske opreme obstoječih naprav je danes nekaj vsakdanjega. Proizvajalci se zavedajo, da imajo takšne naprave konkurenčno prednost pred izdelki, ki te možnosti ne podpirajo, hkrati pa si na lahko tako dovolijo, da dajo na trg manj preizkušene/popolne izdelke. Tako so njihovi izdelki lahko prej na trgu in poberejo »smetano«, morebitne pomanjkljivosti programske opreme pa je lažje in ceneje odpravljati. Običajno je treba na spletni strani objaviti le novo različico programske opreme, uporabniki pa posodobitev izvedejo sami.

Možnost posodabljanja programske opreme, ki je v napravi, pa omogoča tudi različne »predelave«. V tem primeru lahko v sprejemnik DVB-T naložimo drugo programsko opremo (firmware) in s tem »spremenimo« tip naprave oziroma njeno delovanje (pridobimo nove funkcionalnosti). Zavedati pa se moramo, da lahko pri morebitnih težavah naletimo ovire pri morebitnem uveljavljanju garancije ali izdelek celo uničimo. Pri tovrstni programski nadgradnji včasih naletimo tudi na nerešljivo težavo, ko po programski modifikaciji naprave ni mogoče vrniti v prvotno stanje – lahko jo na primer spremenimo iz naprave A v B, v obratni smeri (iz B v A) pa so težave.

PRIMER NADGRADNJE V PRAKSI

Nadgradnja programske opreme pretvornikov DVB-T se običajno izvaja preko vdelanega USB- vmesnika. Ta vmesnik lahko skoraj vedno uporabimo tudi za predvajanje določenih vrst multimedijskih datotek (npr. JPG oziroma slik). Že cenejši in novejši modeli pretvornikov DVB-T pa poleg predvajanja in nadgradnje omogočajo tudi snemanje televizijskih programov. Lahko bi rekli, da je snemanje najnaravnejši pojav za pretvornik, saj sta zvok in slika že v obliki digitalnega niza, ki ga je treba »le« zapisati. Snemanje se izvaja na ustrezno zmogljiv medij (npr. USB-ključek), ki ga priključimo na USB-vmesnik pretvornika DVB-T. Vse operacije, povezane s snemanjem in predvajanjem, izvedemo prek daljinskega upravljalnika preko menija sprejemnika DVB-T.

Kaj pa če naš sprejemnik DVB-T ne podpira snemanja? Omenili smo že podobnost določenih vrst naprav. Tako je že omenjeni model Strong SRT8100 zgrajen na enaki strojni platformi kot SRT8110 (www.strongsat.com/tvweb4/index.php?id=2009) ali recimo Xoro HRT 7500 (www.xoro.fr/products/dvb-t/mpeg4-h-264/hrt-7500/). Hiter pogled na proizvajalčevi spletni strani in primerjava obeh modelov (SRT8100 in SRT8110) nam potrdita, da gre za praktično isti izdelek, modela pa se med seboj razlikujeta po tem, da model 8110 podpira funkcijo snemanja, 8100 pa ne – no, tudi cena izdelkov se razlikuje. Resnici na ljubo je med njima še ena razlika, a o tem nekoliko pozneje. Ker se želijo izogniti različnim špekulacijam kupcev, do programske opreme (firmware) za 8110 ni mogoče priti neposredno prek proizvajalčeve spletne strani. Uporabniki so se zato odločali za modifikacijo s Xorovim firmwarom za model 7500, »kaveljc« pa se skriva v morebitni želji po vrnitvi v prvotno stanje (pozor torej pri nakupu takšnega sprejemnika DVB-T iz druge roke!). Zato je smiselna nadgradnja na sorodni model 8110, do potrebnega firmwara pa lahko pridemo prek objavljenih povezav na različnih spletnih forumih.

Strongov model 8100 smo si izbrali iz preprostega razloga – pojavil se je med prvimi na našem trgu in po nekaterih (neuradnih) informacijah je bilo prodanih razmeroma veliko tovrstnih sprejemnikov. Pa si poglejmo, kako izvedemo nadgradnjo. Prek osebnega računalnika smo s spletne strani http://satupload.biz prenesli potrebno datoteko. Najdemo jo pod /DVBT receivers/Strong / SRT 8100, datoteka pa nosi ime SRT_81x0_EAST_2010-04-06.zip. Preneseno datoteko zip odpremo, datoteko STRONG_SRT8100.AP pa prekopiramo v korenski(!) imenik USB-ključka. Ime datoteke pustimo nespremenjeno. Po končanem kopiranju priklopimo USB-ključek na USB-vmesnik pretvornika DVB-T. Z daljinskim upravljalnikom izberemo Menu > USB > Multimedia > Music in izvedemo posodobitve (Update). Celoten postopek nadgradnje traja približno eno minuto, v tem času pretvornika ne smemo izključiti. Nadgradnja je končana, ko o tem dobimo obvestilo (100 %). Šele takrat lahko znova zaženemo napravo, ki naloži nov firmware. Postopek je hiter in preprost, zavedajte pa se, da to počnete na lastno odgovornost!

Brez kaveljca ne gre

Omenili smo že, da je med modeloma 8100 in 8110 še ena (manjša) razlika. Ker model 8100 tovarniško ne podpira možnosti snemanja, tudi njegov daljinski upravljalnik te možnosti nima. Snemanja zato ne moremo aktivirati prek namenske tipke, temveč prek urnika. To storimo tako, da na daljinskem upravljalniku pritisnemo modro tipko (> > ), ki nam odpre urnik. Novo snemanje definiramo tako, da pritisnemo rdečo tipko (< < – dodaj). S smernih tipkami (puščicami), se gibljemo med vrsticami tako, da najprej izberemo številko programa, ki ga želimo posneti. Privzeto je napisan trenutni datum, ki ga pri snemanju istega dne ni treba spremeniti. Nato vnesemo še začetni in končni čas snemanja. Pri vnosu moramo paziti, da to ni trenutni čas oziroma da ni že potekel, saj bo sicer ob končnem potrjevanju vnos zavrnjen. Izberemo lahko možnost enkratnega oziroma večkratnega snemanja (tedensko, mesečno). Paziti moramo, da v polju Mode spremenimo vrednost s pogleda na snemanje. Na koncu definirano snemanje potrdimo s pritiskom tipke OK. Če smo vse storili brez napake, se bo vnos za določeno snemanje po potrditvi izpisal na urniku.

Pred začetkom snemanja se na zaslonu izpiše obvestilo, ki nam omogoča prekinitev snemanja. Včasih se zgodi, da se snemanje aktivira z manjšo zamudo, morebitnim težavam pa se izognemo tako, da definiramo začetek snemanja nekoliko prej (recimo eno minuto). V času snemanja imamo na zgornjem delu zaslona znak, ki nas opozarja na snemanje. Prikazuje nam tekoči čas snemanja, v tem času pa je onemogočena uporaba večine funkcij – brez težav pa lahko spreminjamo trenutno nastavitev jakosti zvoka. Po končanem snemanju si lahko posnetek ogledamo. To lahko storimo kar prek pretvornika DVB-T. Na daljinskem upravljalniku izberemo Menu > USB > Multimedia > Zapisi. Sprejemnik zapisuje posnetke na ključku v imenik MYRECORD, v katerem naredi za vsak posnetek še podimenik. Ime podimenika je definirano v obliki imeprograma > mesecdanleto-zaceteksnemanja.rec. V imeniku Kanal A-07252010-1848.rec je posneta vsebina programa na Kanalu A dne 25. 7.2010, snemanje pa se je začelo ob 18. uri in 48 minut. Ugotovimo lahko tudi, da posamezna minuta posnetka zahteva dobrih deset MB prostora na USB-ključku. Posnetek si lahko ogledamo tudi na osebnem računalniku . Brez večjih težav lahko izvedemo predvajanje posameznih datotek s programsko opremo (npr. VLC Media Player – www.videolan.org/vlc/), saj v vsakem od imenikov s posnetki najdemo datoteko data0001.ts (posnetek) ter pripadajočo datotekoinfo.ini .

PA DRUGI ?

Oglejmo si še en precej razširjen model na našem trgu. V času prodajne akcije najboljšega soseda (Mercator), je bil v prodaji tudi model nižjega cenovnega razreda ViewMedia Si-Digi DT-12 SD. Ta sodi med cenejše modele pretvornikovDVB-T , podpira sprejem programov standardne ločljivosti in že privzeto podpira možnost snemanja (DVR). Podobno kot pri opisanem Strongovem sprejemniku tudi tu za snemanje uporabimo USB-ključek (oziroma zunanji trdi disk). Podprta je uporaba diskov z datotečnim sistemom FAT oziroma NTFS – pri daljših snemanjih bo izbira NTFS-a največkrat nujna. Kljub proizvajalčevi podpori snemanju pa je to področje nekoliko skopo opisano. Pričakovali bi lahko recimo podatek o tem, koliko prostora na mediju potrebujemo za zapis ene minute programa, ali pa recimo, kako si ogledati posnetek na napravi, ki ni Si-Digi DT-12 SD ... Prav tako ni nobenega namiga o tem, ali naj uporabnik izbere PS (Program Stream – http://en.wikipedia.org/wiki/MPEG_program_stream) ali recimo TS (Transport stream (http://en.wikipedia.org/wiki/MPEG_transport_stream)... V mislih imam nastavitve, ki jih najdemo pod Menu Snemanje > DVR nastavitve > DVR nastavitve > Tip snemanja TS, TS / PS.

O možnostih snemanja želimo izvedeti več, zato poskusimo s testnim posnetkom. DT-12 uporablja za snemanje imenik ALIDVR, za vsak posnetek pa v nekoliko drugačni obliki kot Strongovi sprejemniki naredi nov imenik, v katerem naredi datoteki *.drv (000 in info). Za snemanje minute posnetka potrebujemo okrog dvajset MB prostora na mediju, kar pomeni, da prihaja do bistvenih razlik pri zapisu posnetkov. Hitro ugotovimo tudi, da tovrstnih posnetkov ne moremo neposredno predvajati prek osebnega računalnika z že omenjenim programom VLC.

Iskanje prek spletnih strani nas je pripeljalo do brezplačnega programa dvr_merge, ki je namenjen pretvarjanju posnetkov na ALI temelječih pretvornikov (adapter DVB-T je namreč STB oziroma Set-Top Box) posnetkov v zapisuTS . Dvr_merge je običajno dostopen prek različnih strani s tematiko digitalne televizije (npr. www.my-satfiles.info/) in je pogosto v datoteki DRV2TS.zip (tako smo jo tudi našli!). Pretvorba iz dvr datoteke v ts, je res preprosta. Datoteko drv_merge.exe prekopiramo v imenik, v katerem imamo obe datoteki drv (000 in info) in zaženemo drv_merge. Pretvorba se zažene samodejno, samodejno pa se zapre tudi aktivno okno, ko je pretvorba končana. Dobljeno datoteko lahko zdaj predvajamo tudi prek osebnega računalnika (npr. VLC). Predvajanje dobljene datoteke v VLC-ju pa nam izda še eno informacijo. Pritisk tipk Ctrl+J (Orodja > Podrobnosti medija > Podrobnosti kodeka), nam pokaže, da so v datoteki vsi podatki, ki jih je pretvornik sprejemal (npr. programi multipleksa, programski vodnik …).

Iz obeh navedenih primerov se lahko naučimo, da se lahko zapis sprejemnika/snemalnika DVB-T od proizvajalca do proizvajalca razlikuje, zato moramo za svoj snemalnik DVB-T poiskati ustrezno programsko opremo, ki bo zagotovila pretvorbo (npr. www.videoredo.com/en/ProductTVS.htm).

VEČ KOT LE GLEDALEC

V preteklem besedilu smo lahko spoznali, da prehod na digitalno televizijo prinaša tudi nekatere posebnosti, ki jih pri običajni televiziji nismo vajeni. Tipični primeri so moteč pojav kock na zaslonu, zatikanje slike in popačenje zvoka. Gre za težave pri obdelavi signala, ki so lahko posledica različnih vzrokov (npr. težave s signalom, težave z vmesnikom …). Poskusimo lahko z osnovno diagnostiko pretvornika DVB-T (jakost signala, kakoovst signala), a kaj, ko je lahko prav tisti, ki »diagnosticira«, sam razlog za težave. V tem primeru si lahko pomagamo tako, da zamenjamo pretvornik z drugim sprejemnikom in primerjamo rezultate na ravni uporabniške izkušnje. Druga možnost je, da uporabimo osebni računalnik s sprejemnikom DVB-T in ustrezno programsko opremo.

V našem primeru smo uporabili Leadtekovo karticoWinFast DTV 1000S , ki je združljiva s standardom BDA (Broadcast Driver Architecture; razlaga je v prvem članku) in omogoča uporabo vse programske opreme z BDA združljivih naprav. WinFast DTV 1000S je namenjena običajnemu sprejemu/snemanju signalovDVB-T , tokrat pa smo jo uporabili v drugačni vlogi. Uporabili smo jo v kombinaciji z brezplačno različico programa TSReader (Lite – www.coolstf.com/tsreader/). Možnosti, ki jih TSReader ponuja, so odvisne od različice (Lite, Standard, Professional), že brezplačna različica pa nam je lahko v veliko pomoč pri diagnosticiranju in spoznavanju pojmov, povezanih z digitalno televizijo.

TSReader omogoča analizo, dekodiranje in snemanje signalovDVB-T . Brezplačna različica sicer ne podpira dekodiranja/snemanja signalaMPEG-4 , vseeno pa ponuja dovolj informacij, povezanih s samim signalom oziroma njegovimi lastnostmi. Ugotovimo lahko recimo lastnosti in jakost signala, kolikšna je dejanska pasovna širina kanalov na določenem multipleksu, ugotovimo, katere »dodatne« informacije so bile oziroma niso bile poslane (npr. elektronski programski vodnik) ter njihovo obliko ... Izdelamo lahko tudi različna poročila o rezultatih meritev, ki so nam v pomoč pri poznejši analizi.

OBDELAVA POSNETKOV

Pogosto želimo posnetke tudi sami obdelovati – recimo izrezati reklame iz filma ali uporabiti določen izrez za potrebe lastne predstavitve. Drugačen zapis multimedijske datoteke (npr. *.ts) bo marsikateremu paketu (npr. VirtualDub) povzročil težave. Eden od načinov, da odpravimo to oviro, je, da datoteko *.ts pretvorimo z brezplačnim programom SUPER (www.erightsoft.com/SUPER.html oziroma http://erightsoft.podzone.net/GetFile.php?SUPERsetup.exe). Pri imenu naj ne bi šlo za samovšečnost avtorja, temveč za začetnice besed Simplified Universal Player Encoder & Renderer, ki je grafični vmesnik za različne pripomočke (FFmpeg, MEncoder, MPlayer, x264, ffmpeg2theora ...). SUPER je razmeroma preprost za uporabo, a vseeno zelo učinkovit pripomoček za predvajanje ali pretvorbo različnih tipov multimedijskih datotek. Marsikdo bo z njim lažje spravil na svoje mesto pojme, povezane z zapisovanjem multimedijskih vsebin. Njegova največja prednost je koncept »vse v enem«, saj za različne tipe datotek največkrat ne bomo potrebovali dodatnih pripomočkov (pa še brezplačen je). Izkušnje pa potrjujejo obljube, da SUPER razmeroma uspešno opravi večino nalog, pri katerih tudi kateri od znanih (Media Player, VLC) ali komercialnih konkurentov odpove.

Multimedijsko vsebino zapisujemo v datoteke z uporabo kontejnerjev (npr. AVI, MPG. ..) v katere zapisujemo s kodeki zvok (npr .MP3, AC3) in sliko (npr. MPEG-1, MPEG-2). Kakovost posnetka definirata ločljivost slike in hitrost sličic v sekundi, zvok pa vzorčevalna frekvenca in število kanalov. Vse skupaj pa se kaže v bitnem pretoku, ki ima višjo ali nižjo hitrost. S temi parametri lahko skoraj poljubno vplivamo na zapis oziroma kakovost pretvorjene slike. Za pretvorbo naše datoteke *.ts smo izbrali eno do možnosti – SVCD v polju Output Containter, ki nam že samo določi in ponudi možnosti, ki jih lahko uporabimo (MPEG-2 za sliko in MP2 za zvok). Seveda uporabnik ni popolnoma brez možnosti, saj lahko v okviru omejitev sam še vedno spremeni določene privzete nastavitve. Jasno je, da se bo za optimalne rezultate moral vsak sam poigrati s parametri in ugotoviti, katere nastavitve so za njegov primer najboljše in najzanimivejše. Po uspešno izvedeni pretvorbi smo dobili novo datoteko, ki jo lahko odpremo z znanimi orodji, kot je modificirani VirtualDub (http://home.comcast.net/~fcchandler/stable/) oziroma VirutalDub s potrebnimi vtičniki (plugins).

OBČUTKI

Po večletnih izkušnjah z digitalno satelitsko televizijo in nekajmesečnih izkušnjah z digitalno zemeljsko televizijo imam občutek, da je za nekatere digitalizacija oddajanja le »nujno zlo«, povezano s prehodom. Šlo naj bi torej le za zamenjavo medija, ki bo pri končnem uporabniku prinesla določene spremembe (nov sprejemnik, DVB-T pretvornik). Prihranki zaradi multipleksiranja nedvomno bodo (npr. digitalna dividenda), vprašanje pa je, koliko bo od teh imel končni uporabnik – gledalec. Praktične in uporabne koristi (npr. slika visoke ločljivosti, uporaben EPG) pa bodo verjetno še nekaj časa prej izjema kot pravilo. No, pustimo se presenetiti.