Dejali so, da se zgodovina ponavlja. Zadnje čase smo priča pojavu, ko se ideje izpred skoraj treh desetletij, ki jih je zavrl koncept »odprtega« in »vseopravilnega« osebnega računalnika (PC-ja), začenjajo znova pojavljati in na nekaterih področjih celo prevladovati. Kar je Steve Jobs poskušal v devetdesetih in bil zaradi tega za nekaj časa pravzaprav izgnan iz računalniškega raja, je zdaj gonilo vstajenja. Govorimo seveda o Applu. Feniks se je dvignil iz pepela in prav lahko se zgodi, da so vizije Billa Gatesa pravzaprav trhle veje na evolucijskem drevesu računalništva. Ali pa ne. Čakamo torej na ustoličenje »enega in edinega«, ki ga bodo zanamci častili kot mesijo! Kateri bo?

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT) je julija letos s precejšnjo zamudo objavilo drugi razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij elektronskih komunikacij v lokalnih skupnostih v višini 37,1 milijona evrov. Na razpisu lahko kandidirajo lokalne skupnosti na območjih belih lis, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo omrežja.

Analogija početju ponudnikov dostopa do interneta v zadnjih mesecih bi lahko bila ta, da kupimo avto na kredit, nato pa kreditodajalec zaradi »spremenjenih razmer« na trgu dvigne mesečni obrok, hkrati pa nam iz avtomobila odstrani klimatsko napravo. Tako nekako se počuti tudi slovenski uporabnik. Plačuje namreč več za manj. Ali je kateri operater v teh spremenjenih razmerah manj slab od slabih?

Microsoftovi pisarniški programi v oblaku so končno tu. Sicer še nihče dobro ne ve, ali bo oblak dejansko zaživel v obliki, kot jo napovedujejo, a tudi to, da smo dobili nekaj »za vsak primer, če se prime«, je dobro. Dobro za nas uporabnike in dobro za konkurenčnost tistih, ki to ponujajo. Zdaj imamo tako vsaj dva velika igralca na področju pisarne v oblaku in vrsto malih. In kaj ponujata ta dva informacijska velikana?

Ne smemo vsa omrežja, ki nastajajo po Sloveniji in za dostop v splet uporabljajo en sam priključek, metati v isti koš sive ekonomije. Med plevami so tudi zlata zrna, dejanski »Robini Hoodi«a, ki tega ne počnejo zaradi denarja, temveč izključno zato, da bi pomagali sokrajanom. Na podeželju je ponudba dostopa v internet, recimo temu veliko manj pestra, kot v urbanih središčih. Pa tudi ljudje so tam manj premožni. Če se torej vsi vaščani ali krajani naselja dogovorijo, da bodo s skupnimi močmi zgradili lastno brezžično omrežje, ker pa operaterji ne poznajo ponudbe, kjer bi bil naročnik kraj, vas ali krajevna skupnost, naročnino obesijo na enega izmed njih, to po našem mnenju ni klasično piratsko omrežje.