Akcija se letnemu času primerno tokrat seli v puščavo. Perzijski princ ima že od leta 2003, torej od izida prvega tovrstnega naslova, zvest krog igralcev, ki se z vsakim nadaljevanjem še razširi. Čeprav se jih bo med njimi našlo kar precej, ki čez zobe preklinjajo Ubisoftovo odločitev, da vsako leto ponudi novo nadaljevanje, ta pa so bila zadnja leta precej medla, oziroma za prave ljubitelje premalo obsežna. Le koliko radovednežev bodo peščene pasti premamile tokrat?

15 let je že tega, kar je ledino zaoral prvi naslov Command & Conquer. Igra, ki je skoraj hipno postala ena največjih uspešnic vseh časov, je dodobra začrtala pot, po kateri so se orientirale vse druge realnočasovne strategije. Četrto nadaljevanje, podnaslovljeno Tiberian Twilight, je po vsej verjetnosti tudi zadnje.

Igra Assassin's Creed II, ki so jo izdelali v Ubisoftovem razvijalskem studiu v Montrealu, je lep primer, kako se kakovostno še nadgradi že sicer zelo dober izvirnik. Čakanje, ki so ga igričarji pri osebnih računalnikih le težko prenašali (za konzole je bila igra na voljo bistveno hitreje), se je vendarle poplačalo. Igralec bo večino časa preživel v vlogi Ezia Auditoreja, simpatičnega sina bankirja iz Firenc. Okolje, postavljeno v 15. stoletje, razkriva vse čare tedanje Italije, sestavljene iz številnih mestnih državic. Ko igralec svoj lik prvič spozna, se ta raje predaja strastem, kot so vino in ženske, a naposled le ogrne haljo morilca in se začne učiti vseh mogočih veščin pokončevanja nasprotnikov.

Pri studiu BioWare so za Electronics Arts spisali drugo nadaljevanje velike uspešnice Mass Effect. Dvojka vsekakor nadgrajuje original, bolje rečeno, dodaja mu novo zgodbo in hkrati ostaja tisto, kar igralci od nje pričakujejo, predvsem je strelska igra. Zgodba je vesoljskemu okolju primerno postavljena. Vesoljsko ladjo junaka Sheparda je razneslo, junak pa je umrl. Pretekli sta dve leti, v katerih je vesoljska zveza ohranila nadzor nad tem ali pa je človeštvo postalo dominantna sila v vesolju, odvisno od tega, kako ste pač zaključili prvi del. Podajanje zgodbe v Mass Effectu 2 se, kot kaže, ni bistveno izboljšalo, saj se večina dogajanja glede zgodbe odvije v prvi uri igranja, nato pa skorajda zamre. Igralec je nato prepuščen sestavljanju ekipe bojevnikov, ki bo zaustavila sile, ki ugrabljajo na tisoče Zemljanov.

Twin Sector je prvoosebna igra, v kateri mora igralec premagati več digitalnih »fizičnih« ovir do cilja. Pri tem pa na voljo nima orožja, kot ga denimo premorejo strelske igre, temveč si lahko pomaga z napravico ali dvema, da dobesedno zmanipulira okolje do te mere, da postane prehodno. Igralec se vživi v lik Ashley, punce, ki je bila zamrznjena v komori globoko pod zemeljsko površino, potem ko je sevanje naredilo zeleni planet nenaseljiv. Vrnemo se ravno v času, ko je treba podzemno postajo obuditi k delovanju in se vrniti na površje.

Gospodarji kode so mojstri dirkaških iger, kar so že ničkolikokrat dokazali. Tudi zadnja v vrsti iger franšize Colin McRae, ki stavijo na hitro premikanje pločevine na štirih kolesih, je očitno nova mojstrovina. DiRT 2 se sicer imenu primerno odmika od tipično asfaltnih preizkušenj na manj utrjen teren, a zabave za igralca ostaja v izobilju.

Kratice 2K10 se bržkone privadite, saj je dvatisočdeseto tik pred vrati in jo bomo še dolgo videvali. Naš osebni računalnik smo tokrat vpregli v vlogo košarkaškega stroja, saj je gostil naslov NBA 2K10. Izid igre v jeseni seveda sovpada z začetkom lige NBA v košarki v ZDA. 2K10 ima na svojih plečih precej novosti glede na predhodnika, žal pa je kaj hitro moč videti, da so programerji pri svojem delu hiteli in v igro sproti vnesli še zvrhan kup napak.

Risen je najnovejša igra izpod peresa nemških razvijalcev Piranha Bytes, ki so pred leti zasloveli z naslovom Gothic (med leti 2001 in 2006). Če ste kdaj igrali Gothic, boste podobnosti med naslovoma kaj hitro ugotovili, le da so letnici primerno igro občutno lepše podali in bolj lično zapakirali. A v osnovi igra premore vse elemente, ki jo od nje pričakujemo: lepo, čeprav temačno okolje, bogato s podrobnostmi in interakcijami ter, seveda, nelinearnost v igranju. Velika količina podrobnosti, torej pogovorov z osebami, upravljanja s predmeti žal hkrati pomeni tudi precej hroščev, ki igralsko izkušnjo naredijo precej manj zabavno, kot bi lahko bila.

Žanr množičnih spletnih iger, v katerih igramo pretežno fantazijske vloge, je v zadnjih letih doživel pravi preporod. Vsako leto založniki ljubiteljem iger MMORPG pripravijo dva ali tri pomembne naslove (ter še nekaj dodatkov), ki jim jih uspej celih 12 mesecev držati v transu oziroma vsaj tako dolgo, dokler ni na vrsti nadaljevanje. Z rastjo trga in števila igralcev pa rastejo tudi »standardi«, po katerih te igre ocenjujemo. Igralci s(m)o se namreč razvadili – če neko dobro lastnost vidimo v eni igri, jo že skoraj samodejno pričakujemo tudi v drugi. Tako so v začetku oktobra pri založniku NCSoft brez velikega pompa predstavili igro Aion: The Tower of Eternity, ki pa, odkrito povedano, meri prav v vrh tovrstnih iger.

Tokrat so nas pri uvozniku založnika Codemasters še posebej prijetno presenetili, saj so nam v igranje ponudili najnovejšo strelsko igro po imenu Operation Flashpoin: Dragon Rising. in to celo pred njenim uradnim izidom (ta se je/bo zgodil 6. oktobra). Ker gre za polno delujočo delovno različico, ki je/bo do uradnega izida bila še nadgrajevana in popravljana, verjamemo, da bo končni izdelek, ki bo na voljo na prodajnih policah trgovin, še za odtenek boljši od tokrat preizkušene inačice igre.