Žal je Ashley edini človeški lik v igri, vodi in usmerja pa jo umetna pamet po imenu O.S.C.A.R. »Oskar« ni prav priljubljen, saj monotono podaja ukaze, kako naj punca raziskuje sobane podzemne postaje in reši posamezne uganke.

Zgodba torej ni najmočnejši del igre, se pa glavna junakinja lahko pohvali s posebnimi telekinetičnimi rokavicami, s katerimi ji je delo olajšano. Rokavice ji namreč omogočajo razmeroma preprosto vlečenje ali odrivanje predmetov (tudi sodov in škatel), uporabi jih lahko celo za lasten odriv. Ključ do uspeha v igri je prav obvladovanje dela rok, saj se mora junakinja za dosego nedosegljivih gumbov znajti in denimo nanje metati sode.

Očitno je sevanje, ki je prizadelo planet, pokvarilo tudi njegovo gravitacijo, saj ta včasih deluje, spet drugič pa ne, tako da je lahko sprehajanje med prostori polno presenečenj. Veliko nalog v igri vključuje tudi spretno manevriranje pedmetov za dosego cilja. Žal se igralcu lahko kaj hitro zgodi, da z rokavicami nenamerno uniči predmet ali dva in tako ostane ujet, saj napredovanje ni mogoče. Da tega igralec ne more sprejeti z odobravanjem, je kristalno jasno, ponavljanje cele vrste gibov za dosego cilja pa duhamorno. Pravzaprav mora igralec takoj, ko naleti na posamezen predmet, dobro pregledati njegovo okolico, saj obstaja veliko možnosti, da ga bo v bližnji ali daljni prihodnosti potreboval za rešitev posamezne naloge/uganke.

Twin Sector je pravzaprav veliki labirint, sestavljen iz sivih hodnikov in velikih praznih soban, ki jih varujejo (čemu le) laserji in topovi, ki se jim velja izogniti. Po grafični plati igra ne blesti, marsikdo jo utegne oceniti kot grdo. Manjkajo celo tipično hollywoodski elementi, kot so utripajoče stropne luči ter sumljive sence. Okolje je precej enolično, sobe se morebiti razlikujejo le po barvni podobi, ki pa sama po sebi ni dovolj, da bi v igralcu vzbudila čustva napetosti ali strahu. Pri tem ne pomaga niti zvočna podoba, ki je preprosto slaba. Vse, kar si bo igralec zapomnil, je Ashleyjino neumorno korakanje po labirintu sob. Zanimivo: naša junakinja ob skokih ne sproži prav nobenega zvoka, podobno nemi ostajajo veliki vrteči se ventilatorji (tudi če se jim povsem približamo). Zvočni učinki, ki so prisotni, pa so svetlobna leta daleč od pristnosti. Vstop skozi velika kovinska vrata tako komaj pospremi kak zvok.

Sklep ni in ne more biti dober. Twin Sector ni zabavna igra. Sprva so zapleti, ki jih igra ponuja igralcu, morebiti še zanimivi, a pomanjkanje zgodbe, razmeroma slaba grafika ter porazni zvočni učinki naredijo svoje in igralec kaj hitro ostane brez prave želje po nadaljevanju igranja.

Odšteti 30 evrov za takšno igro se nam ne zdi dobra naložba, futuristični pustolovci naj zato raje poiščejo druge naslove.

Moj mikro, Marec 2010 | Miran Varga |