K sreči kmalu v ospredje stopijo glavni liki igre, teh je kar 11, in vsi, skupaj z našim vrnjenim junakom, s seboj nosijo pretekle skrbi, obžalovanja in maščevanja. Zasedba je res impresivna, nekaterim starim (no, zdaj dve leti starejšim) junakom so se pridružili novi obrazi, ki so, to je treba priznati zanimivejši – tako po svojih lastnostih kot podobah. Vsak lik ima izrazito samosvojo podobo ter glas in besednjak. Glavna naloga v igri je pravzaprav uspešno rekrutiranje teh posameznikov, od katerih je nato tudi odvisen uspeh ekipe. BioWare po svoji stari navadi v igre tlači ogromno različnih dialogov, zato se bo igralec nehote zalotil pri vračanju k svojim likom, da bi mu ti vedno znova povedali kaj novega.

A k sreči se pregovarjanje kaj hitro zaključi, ko so na vrsti spopadi. Akcijski del Mass Effecta je bil deležen poštene predelave, saj se zdaj dvoboji in spopadi odvijajo precej hitreje in še intenzivneje, zato se je pravo veselje streljati. Dodaten plus je omogočanje kritja, ki smo ga pogrešali v izvirniku. Igralec se zdaj lahko učinkovito skrije za posamezne ovire, ki so neprebojne, ter jih zelo premeteno uporablja za svoje premikanje. Prav vojaška taktika napredovanja s streljanjem in nato skrivanjem za oviranji je ena ključnih za uspešno napredovanje. Streljanje je odlično izvedeno, igralec vsak sprožen strel dobro občuti, prav tako je zgledno urejeno ponovno zalaganje pušk z naboji.

Če strelski del igre blesti, pa tega ni moč trditi za njeno izvedbo gibanja in preiskovanja planetov. Iskanje zanimivih odkritij in virov klicev za pomoč v sili je preprosto duhamorno – očitno so avtorji menili, da bi prevzem teh sekvenc iz očitno filmskega okolja igri koristil, a žal praktična izvedba močno šepa. Najslabši del te izvedbe pa je pogojevanje uspeha misije z odkritjem zadostnega števila virov, sicer vesoljsko ladjo in člane njene ekipe čaka bridek konec.

Mass Effect 2 se torej ubada s trojno težo – na eni strani igralca razveseljuje odlično izveden model vesoljskih spopadov in streljanja, na drugi pa ga mori dolgočasno skeniranje planetov. Za tretji očiten del, sledenje dialogom članov ekipe pa mora sodbo podati vsak sam – nekaterim igralcem so preprosto nujni, spet drugi bi jih brez težav pogrešali.

Že smo pri tehnični izvedbi igre. Po grafični plati ta v osebnem računalniku, še posebej pri višjih ločljivostih navdušuje, čeprav igralca vsake toliko časa preseneti kakšna grafična pomanjkljivost, ki mu da vedeti, da so razvijalci očitno hiteli pri lovljenju datuma izdaje. Zvočna podoba se je od izvirnika močno spremenila in je precej manj »težka«, kar velja predvsem za glasbeno spremljavo. Dialogi ostajajo odlični, saj se zelo redko liki med seboj prekrivajo, kar je pravzaprav celo impresivno, upoštevajoč število likov, ki so lahko hkrati v ekipi.

Mass Effect 2 torej precej uspešno nadgrajuje uspeh izvirnika in bo igralca za lepo število ur prikovala pred zaslon. Še posebej veseli jo bodo vsi ljubitelji strelskih po duši, ki bodo že nekako pretrpeli nekaj neposrečenih duhamornih vsadkov. Teh v naslednjem nadaljevanju, ki je po vsej verjetnosti že v delu pri razvijalcih, ne bomo ugledali. Obilica vesoljskega streljanja ob čudoviti grafiki je vredna 41 evrov, kolikor za igro želijo domači prodajalci, pri naših severnih sosedih pa je vsega dva evra cenejša.

Moj mikro, Aprila 2010 | Miran Varga |