»Je najboljša kadar koli razvita komunikacijska tehnologija. Obetajo se revolucionarne spremembe zabave, obveščanja in izobraževanja.« BBC piše, da je pesnik in dramatik Thomas Stearns Eliot na televizijo – optimistične napovedi so govorile o njej – gledal drugače. »Je zabavni medij, ki obljublja, da bodo milijoni ljudi hkrati poslušali isto šalo, a bodo vseeno osamljeni.«

Verjetno se je pripetilo tudi vam. Pred nakupom želene naprave ste pogledali, koliko zanjo zahtevajo čez mejo, v tujih spletnih trgovinah. In ugotovili, da manj, kot zanjo zahtevajo domači trgovci. In kaj ste storili, razen da ste občutili težo v želodcu, ki napoveduje napad jeze? Nič, saj ste pomislili na vse pasti spletnega nakupovanja, ki s(m)o vam jih vcepili.

Največja prevara hudiča je bila, ko je prepričal človeštvo, da ne obstaja. Največja prevara mobilnih operaterjev pa je, ko so nas prepričali, da brez mobilnega telefona ne moremo normalno delovati. Lahko pa smo ves čas dosegljivi, a za to ne plačamo niti centa! Če smo še malce iznajdljivi in potrpežljivi, lahko tudi kličemo zastonj.

»Dragi Google. Pred dvajsetimi leti sem v žaru družbenih sprememb v svoji deželi naredil neumnost. Moje ime, skupaj z nazorno fotografijo, saj razumete, uriniranje na javnem prostoru ni dovoljeno, je objavil dnevni časopis. Ta je veliko let pozneje digitaliziral stare izdaje in jih objavil na svoji spletni strani. Kdor koli danes v vašem iskalniku išče, kar je povezano z mojim imenom, vidi fotografijo in vse, kar so tedaj pisali o meni. Ker informacija ni več aktualna in pomembna, zahtevam, da iz iskalnih poizvedb umaknete povezavo do nje.«

Povedano preprosto: delitvena ekonomija je način, s katerim ljudje dajejo v najem stvari, kot so prosta soba, avtomobil, ki večino časa stoji na parkirišču, ali orodje, ki se praši na policah. Ljudi, ki dajejo v najem, z ljudmi, ki bi najeli, med seboj povezujejo mobilne aplikacije in spletne strani – spletne skupnosti somišljenikov. V kolikšni meri se je delitvena ekonomija uveljavila pri nas?

V povezavi z zdravjem in modernimi tehničnimi napravami najprej pomislimo na sevanje telefona in nevarnosti za zdravje, ki jih morda povzroča dolgotrajna izpostavljenost. Raziskave potekajo leta, vendar še vedno ni nedvoumnih dokazov, da bi bilo sevanje škodljivo. Kot tudi ne, da je varno. Preprosto tega ne vemo. Za vsak primer smo si izmislili (birokratske) omejitve. Kolikšna je dopustna moč oddajanja radijskih signalov naprav za splošno uporabo. In upamo, da so izbrane vrednosti prave. Da nas zaščitijo pred negativnimi vplivi.

Medtem ko v Nemčiji razpravljajo o napovedani vpeljavi kapice, mesečne omejitve količine prenesenih podatkov, ne stojijo križem rok niti drugi večji operaterji po svetu. Razlog je jasen in z njihovega zornega kota razumljiv: kako dobiti del denarja, ki ga spletna podjetja zaslužijo v njihovih omrežjih. Je nevtralnost interneta le še zgodovina?

Lahko grdo gledamo lačnega človeka, ki je ukradel hrano? Verjetno ne! Glasba, filmi niso nujna dobrina za preživetje. A vseeno. Me lahko »sistem« označi za pirata, ker sem si nekaj nelegalno pogledal, ker druge možnosti pač nimam? Plačal bi, pa mi tega ne dovolijo. Kdo je torej večji kriminalec? Jaz, ki sem se zatekel k nelegalnim storitvam, ali lastnik avtorsko zaščitenega dela, ki mi tega noče prodati, če pa že, zanj zahteva oderuško ceno? Mi legalno krade neposredno iz žepa, pri tem pa se še nesramno reži.

Kaj je v napravi? Procesor, pomnilnik, disk. Nismo mislili tega. Kaj je v napravi? Drage, strupene in redke snovi. Dosegli smo, da so izdelovalci prenehali uporabljati najbolj strupene snovi, kar pa še ne pomeni, da jih ni več v izdelkih, ki so vsak dan v naših rokah. Katere pa so te snovi?

Sovražni govor je kazniv, nepomembno je, kje ga izrečemo. Hkrati pa ima izmuzljivo definicijo. Družboslovje ga razume kot artikulacijo, ki zmerja, žali, ustrahuje ali spodbuja k nasilju in sovraštvu ali k diskriminaciji na podlagi rase, etičnega izvora, religije, spola, fizičnega stanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti, političnega prepričanja in tako dalje. Pravna definicija je ožja, a to ne spremeni stanja. Spletni komentatorji, ki uporabljajo sovražni govor, v tem ne vidijo nobenega problema. Mislijo celo, da je nujno potreben. To pa bi nas moralo skrbeti!