Američani, ki imajo »finančno« najbolj razvito zabavno industrijo, želijo svoj prav »prodati« vsemu svetu. In Slovenija ni nikakršna izjema. Utopično je pričakovati, da naši politiki ne bodo prej ali slej spremenili zakonodaje, ki ureja avtorske pravice. Po dokončnem sprejetju mednarodnega sporazuma, podobnega sporazumu ACTA, pa lahko pričakujemo tudi proaktivni nadzor nad nelegalnim prenosom datotek. Vprašanje je le, koliko v škodo ljudem.

Francozi so bili prvi, ki so uvedli proaktivni način preprečevanja piratstva. Posameznika, pri katerem zaznajo prenos nelegalnih datotek, trikrat opozorijo, in če opozoril ne upošteva, mu za nekaj časa onemogočijo dostop do interneta. Organizacija Hadopi, ki skrbi za izvajanje zakona »treh udarcev«, je izdala poročilo, ki kaže, da se je stopnja piratstva po sedemnajstih mesecih od sprejetja kontroverznega zakona v Franciji sicer znižala, vendar tudi, da znižanje nima prav nobenega učinka na gospodarstvo.

Ljudje smo hitro sprejeli internet kot alternativni vir zabavnih vsebin. Internetu pa se ni prilagodila zabavna industrija, ki razen redkih izjem ljudem ni ponudila vsebin na uporabniku udoben način. To pa je, poleg cene, eden od vzrokov, zakaj se še vedno obračamo na različna omrežja za nelegalno izmenjavo datotek.

Tisti, ki se borijo proti piratstvu, zelo radi enačijo piratstvo s tatvino. To pa zato, ker je tatvina družbeno sprejeta kot popolnoma sprevrženo dejanje, na filozofski ravni pa se lahko zapletemo v neskončne razprave o tem, ali je eno enako drugemu. Bistvo je v definiciji tatvine, ki predvideva, da tat nekomu nekaj ukrade, zato ta tega ne more več uporabljati. Če nam ukradejo avto, ga ne moremo več uporabljati, ker ga več nimamo. Če nam ukradejo računalnik, ga ne moremo uporabljati, ker ga nimamo. Vzeli so nam torej »original«. Piratstvo pa ne odvzame originala, temveč tega le kopira. Lastniku še vedno ostaja to, kar je imel prej, edina razlika je v tem, da na svetu zdaj obstaja le še ena, nova kopija nečesa, programa ali vsebine. Torej ne moremo govoriti o klasični tatvini iz definicije.

Zabavna industrija, varuhi avtorskih pravic, policija in pravosodni organi so oblikovali mednarodno zavezništvo, s ciljem otežiti življenje vsem spletnim piratom. Neformalno zavezništvo je doseglo uspehe pri ugašanju spletnih storitev za gostovanje datotek, kjer je bilo največ nelegalnih datotek, ni pa bilo enako uspešno tudi pri spreminjanju zakonodaje. Zaradi odpora ljudstva so predlogi vsaj za nekaj časa romali v predale.

Pravijo, da ljudi vera pritegne zato, ker jim daje občutek, da so del nečesa večjega od njih samih. Ljudje radi postanejo del skupnosti, ki si med drugim deli tudi vrednote. Občutek, da so del nečesa večjega, da njihovo delo prispeva k napredku človeštva, si delita skupnosti, ki sta se oblikovali okoli Wikipedie in proste kode. Delati v tej skupnosti je tudi neke vrste vera, vera v prostovoljstvo in čaščenje znanja kot vrhovne entitete. Pri prostokodni skupnosti pa je izrazit tudi negativen odnos do vsega drugačnega. Programerska podjetja so vir vsega zla in za svet bi bilo bolje, če jih ne bi bilo.

Obstaja vera brez imena, ki se širi globalno, kjer dnevno več kot 175 milijonov ljudi sodeluje pri njenih obredih, njeni nauki pa se pridigajo povsod. To je vera, ki neusmerjeno spreobrača ljudi, pa čeprav še ni sprožila inkvizicije ali križarskih vojn proti tistim, ki so do nje skeptični in jo zavračajo. Veroizpoved se oblikuje okoli popolnoma novega boga, močnega in vsevednega. Bogu je ime Facebook.