Ste siti vlačenja USB-ključkov, prenosnih diskov, pošiljanja po e-pošti ali nalaganja na FTP? Koncept oblačnih shramb je star pol stoletja, razmahnil pa se je v zadnjih nekaj letih. In ne, kljub mamljivim idejam o brezplačnem neskončnem prostoru se v praksi obnesejo predvsem za poenostavljanje določenih procesov dela in manj kot dejanske shrambe.

Da bi vsak uporabljal navidezno zasebno omrežje (VPN) kot obliko zaščite naprave, kadar je ta v javnih in temu primerno manj varnih brezžičnih omrežjih, je manj verjetno. VPN ustvari varen predor z domačim ali nekim drugim usmerjevalnikom, prek katerega naprava dostopa v internet. Je v javnem brezžičnem omrežju, vendar nedostopna za druge naprave v njem. Kakšne možnosti imate, je odvisno od tipa in zmogljivosti domačega usmerjevalnika. Bolj enostavno je v ta namen uporabiti aplikacijo F-Secure Freedome VPN. En teden jo lahko brezplačno preizkušate in se prepričate, ali vam ustreza.

Varnostni programi in previdno ravnanje z občutljivimi osebnimi podatki je postala vsakodnevna rutina. V okolju osebnih računalnikov. Na vse pa pozabimo, kadar gre za mobilne naprave. Čeprav te zberejo več podatkov o uporabniku. Telefonske številke, sporočila, pošto, zabeležke, urnik, fotografije, videoposnetke, dnevnik zgodovine brskanja, gesla storitev in aplikacij ter podatke o lokacijah telefona. Kraja podatkov verjetno nikoli ni bila tako preprosta. Kaj lahko storimo?

Koliko ste pripravljeni dati za naslednji pametni telefon ali tablični računalnik? Cena ni (nujno) povezana s tehničnimi podatki naprave in njeno zmogljivostjo, temveč s tem, kaj hoče izdelovalec in kako vodi svoj posel. Napačno bi bilo kar tako reči, da nas Apple odira, ko vendarle vemo, da je strošek izdelave najnovejšega iPhona pod dvesto dolarji, zanj pa zahteva veliko več. Dokler so kupci zahtevano ceno pripravljeni plačati, je vse v redu. Pa vendarle, kako so lahko telefoni z na papirju podobnimi zmogljivostmi tudi več kot polovico cenejši?

Prijatelj je telefon nekje pozabil, ko se je vrnil, ga tam ni več bilo. Prijateljica ga je za hip izpustila izpred oči, in dobil je noge. V obeh primerih klic na lastno telefonsko številko ni pomagal. Številka ni bila dosegljiva. Najditelj ali tat je iz telefona odstranil kartico SIM in začel uživati v svojem plenu. Ne prvi ne drugi ni uporabljal možnosti sledenja napravam, ne tiste, ki je del sistema, ne kakšne druge. Če bi jo, bi morda lahko telefon spet našel.

Avtomobile oglašujejo z dodatno opremo, od infozabavnega sistema do samodejnega parkiranja, ki nam pocedi sline, vendar šele ko stopimo skozi vrata salona, ugotovimo, koliko hočejo zanj. Po navadi veliko več, kot smo pripravljeni plačati. Koliko je takšnih naprav, ki jih lahko v novo ali nekoliko starejše vozilo vgradimo sami, in to ceneje od tovarniško vgrajenih?

Slovenija je 55. država po vrsti, v kateri je Google omogočil storitev »uličnega pogleda«. Aleluja. Sedem let od prve predstavitve storitve, ki naj bi po Googlovo nastala zaradi zanesenjaštva zaposlenih, ki so na lastno pest fotoaparate »privijačili« na strehe svojih vozil. Ampak resnica je malenkost drugačna.

Potniško letalo ostaja v zraku desetletje, vanj vgrajena elektronika pa ne odpove po nekaj letih uporabe. Sposobni smo izdelati elektronska vezja, ki skoraj brez vzdrževanja delujejo desetletja v skrajnih razmerah zunaj planeta, potrošniške elektronske naprave pa odpovedo že po nekaj letih veliko manj »stresnega« delovanja. Deset let ali več staremu mobilnemu telefonu zamenjate baterijo in verjetno bo še deloval. Tri oziroma štiri leta star pametni telefon pa skoraj gotovo ne. Razlog leži v hiperprodukciji izdelkov, kjer dolgotrajnost ni več želena lastnost. »Dober« izdelek ni dolgega življenja. Programirana zastarelost ni skrivnost, je politika mnogih podjetij in celotnih vej industrije, mi pa ji še vedno nasedamo.

Na Divjem zahodu so prevarante namazali s katranom in posuli s perjem, v Ljubljani so nepoštene peke pomakali v Ljubljanico, danes pa podatke, ki bi lahko odkrili prevare, korupcijo, kriminal, na različne načine skrivajo pred nami. Tako še vedno živimo v sistemu, ki ga poosebljata graščak in tlačan. Le da ju ne opredeljuje zemljiška lastnina, temveč lastnina nad podatki.