Splet je postal v zadnjih letih za povprečnega uporabnika občutno bolj nevaren, kot je bil. Spletni kriminal je postal velika in, kar je bolj pomembno, dobičkonosna industrija. Že dolgo hekerji ne pišejo več škodljivih kod (malware), da bi sebi in drugim dokazali, da znajo. Želijo se dokopati do našega denarja. Slovenija je še sorazmerno varna dežela, v prihodnje pa lahko pričakujemo porast spletnih incidentov. Zanašanje na varnostne programe ne bo dovolj, saj ti ne ščitijo pred človekovo neumnostjo. Naučiti se bomo morali spletne higiene.

Strah je votel, okoli ga pa nič ni. Bojimo se nečesa, česar ne poznamo, česar nismo vajeni. Ni nas strah dati iz rok plačilne kartice v trgovini, da jo trgovec potegne prek POS-terminala, zmrazi pa nas, ko bi morali številko vnesti v spletni obrazec spletnega trgovca. Je prav, da se bojimo, ali nas strah le omejuje na 'klasično' lokalno ponudbo, ki je mnogokrat dražja?

Sodobni človek se razvija približno 150 tisoč generacij. V tem času je evolucija poskrbela, da so možgani, telo in čutila prilagojeni življenju v enem samem svetu. In do zdaj je bilo tako. A zadeve se spreminjajo. Po novem želimo bivati v dveh svetovih. V fizičnem, vsakdanjem svetu in v navideznem.

Morda vam je naslednja zgodba znana. Zvečer ste dogovorjeni s prijatelji na pivu, kjer v miru srkate opojno alkoholno pijačo in se pogovarjate o popolnoma nepomembnih stvareh. Po pol ure postanete nemirni, nekaj vam manjka, podzavest vam pravi, da morate nujno nekaj storiti. Nekaj, česar ste navajeni in česar že res predolgo niste storili. Preveriti, kaj se dogaja na Facebooku ali Twitterju ali le pogledati, ali je prispelo poštno sporočilo, ki ga dejansko sploh ne čakate in je popolnoma vseeno, ali ga preberete takoj ali šele čez nekaj ur.

Pisalo se je leto 1984. Globoko za železno zavezo je v Moskvi Aleksej Pajitnov razvijal računalniški program, »kiber« orožje, ki bo pretreslo svet in Zahodu prizadejalo več poslovne škode, kot jo je Iranu skoraj trideset let pozneje povzročil izraelsko-ameriški črv Stuxnet. Aleksej je ustvaril Tetris.

To, da je industrija računalniških iger ena najmočnejših gospodarskih panog na svetu, je jasno že dolgo. Toda zakaj je tako? Preprosto – ljudje se radi igramo, smo tekmovalni, igralni uspehi pa nas motivirajo in dajejo občutek uspeha. Tako je z vsemi igrami, ne le računalniškimi. Je pa zelo verjetno, da je prav fenomen računalniških iger dal nekaterim misliti, kako bi to navdušenost računalniških igralcev prenesli tudi v druge sfere življenja.